Rudolf Badjura: Prvotno (po naselitvi Slovencev) so imeli vsi gorski vrhunci in doli v Grintovcih kakor tudi v drugih naših snežnikih pristna slovenska imena z izjemo imen, prevzetih od prejšnjih naseljencev. Malo pred ustanovitvijo Slovenskega planinskega društva (SPD 1893) pa je Grintovce in ostale dele Kamniških in Savinjskih Alp s pomočjo naših pastirjev i. dr. izvedencev univ. prof. Johannes Frischauf prvi (1874—1877) raziskal, proučil in opisal, pri tem pa seveda, kakor je bila pod Avstrijo navada, mnoga najvažnejša imena dolov in gorskih prehodov ponemčil in tako tudi Jermanova vrata preimenoval v umetno ime »Steiner Sattel«. Od Frischaufa in drugih ponemčena imena so prišla nato tudi v avstrijske vojaške zemljevide, javnosti dostopne specialke in druge. Morda je ravno to tako močno vplivalo, da se takrat nihče izmed Slovencev ni upal vstati in reči: »To ni prav, zahtevamo slovenska imena v zemljevidih naših krajev in zemljepisih« in tako smo se kar ponižno vdali, tuja imena dobesedno prevedli, prava domača ljudska imena, tako tudi Jermanova vrata, zavrgli in uvedli v našem turističnem slovstvu in zemljepisih ime »Kamniško sedlo« ter po tem vzorcu (der Sattel = sedlo) polagoma »osedlali« tudi pretežno večino gorskih prehodov in dolov okrog naših planinskih koč z umetno prikrojenimi — zlaganimi imeni!
Prvič je prišlo v javnost ime Kamniško sedlo štirikrat brez omembe Jermanovih vrat v letnem poročilu Slovenskega planinskega društva l. 1893 v zaznamki pisanih potov. Naslednje leto 1894 pa omenja Fr. Kocbek v svojem vodniku »Savinjske planine« na str. 82 že kar »Kamniško sedlo ali samo sedlo«, Jermanova vrata pa navaja niže le še dvakrat in zadnjikrat v oklepaju »Sedlo (Jermanova vrata)«. V drugi izdaji vodnika l. 1904 pa se ponavlja zgolj ime »Kamniško sedlo«.
Nikakega dvoma ni, da so Jermanova vrata pristno ljudsko ime. Dejstvo, da je bilo to ime v Trdinovih mladih letih (1848—1866) razširjeno in v rabi med našim ljudstvom že okrog Mengša, torej mnogo dlje kakor na pol pota od sinjih golin Grintovca do Ljubljane, to priča o zelo visoki starosti imena Jermanovih vrat, gotovo pa najmanj iz časa, ko o nemškem geografskem izrazu »Sattel« za gorske prehode še ni bilo ne duha ne sluha!! Ta strokovni geografski izraz se je namreč mogel pojaviti komaj okrog leta 1850 v nemških šolskih zemljepisih in ga niti prvi Hitzingerjev slovenski zemljepis »Popis sveta s kratko povestnico« l. 1852 niti Kozlerjev »Kratki slovenski zemljepis in pregled« iz 1. 1854 še ne omenjata, pač pa le Kmetijske Novice (M. Verne 1852, 131, P. Hitzinger 1855, 38, M. Pirc 1855 100 in J. Levičnik.
Niti SPD in njegovo glasilo Planinski Vestnik niti slovenski zemljepisi niso poskrbeli, da bi se ljudsko ime Jermanova vrata ohranilo. Le Jurčič-Kersnikovemu romanu »Rokovnjači« (1881) in uprizarjanju tega dela po gledališčih širom po Sloveniji se je posrečilo in se moramo zahvaliti, da je ostalo ime Jermanova vrata še živo v spominu med ljudstvom.
Težko je razumeti, kaj je nagnilo l. 1910 samega urednika Planinskega Vestnika, da se je odločno postavil proti mnenju javnosti in zapisal »da je naziv Jermanova vrata« ali samo »Vrata« že docela pozabljen in da govori ljudstvo sploh le »sedlo«. Odziva na to tedaj še ni bilo. Po 20 letih je pripravljal Vojni geografski inštitut v Beogradu prve specialke 1 :100 000 za Slovenijo. Prav po naključju sem sprožil jaz takrat zadevo korektur omenjenih zemljevidov in tako je prišlo na seji odbora tuk. Geografskega društva v pretres tudi: Kamniško sedlo ali Jermanova vrata. Pretežna večina odbora omenjenega društva je glasovala za Jermanova vrata in tako je prišlo v list specialke Ljubljana le ime »Jermanova vrata«. Približno isti čas piše v PV 1931, str. 243 J. Wester: »Kamniško sedlo je pač narejeno geografsko ime; Floriantschitsch ga v svoji karti iz l. 1744 nazivlje kratko: Der Sattl«. Med prostim narodom se čuje še domače ime Jermanova vrata«… Čudno je le, da je imenovani pisec v knjigi »Splošno kazalo za štirideset letnikov Planinskega vestnika (1895 do XL 1940)« svoje stališče izpremenil in rabil v kazalu namesto imena Jermanovih vrat kar ime »Sedlo« in razdelil Savinjske Alpe na dva dela, v a) Od Kočne do Sedla in b) Od Sedla do Ojstrice.
Vsi naši šolski zemljepisi od l. 1938—1956 omenjajo Kamniško sedlo na prvem mestu, zraven pa pristavljajo »ali Jermanova vrata«, le zemljepis l. 1939 navaja zgolj Kamniško sedlo. Oba zadnja osnovna zemljepisa iz l. 1953 in 1956 pa navajata pod slikami z debelimi črkami najprej Kamniško sedlo ali Jermanova vrata, nekaj vrst niže med besedilom pa z navadnimi črkami Jermanova vrata ali Kamniško sedlo, kakor da hočejo s tem prav jasno povedati, da sta obe imeni »enakovredni«. Taka pisava ni več potrebna. V štirih letih 1950—1953 je bilo do dobrega pojasnjeno3, da so namreč le Jermanova vrata staroznano pristno ljudsko ime, Kamniško sedlo pa po tujem vplivu umetno prikrojeno, ki ga prav nič ne potrebujemo, in torej sploh ne pride v poštev kot »enakovredno« nadomestilo za Jermanova vrata! Vsiljevanje imena Kamniško sedlo in podobnih osedlanih prevalov v šolskih zemljepisih na škodo ljudskih imen dandanes ni več umestno in so nam taka imena posebno v zemljevidih zelo v napoto. Le poglejmo v karto Planinske zveze Slovenije št. 2, kakšna zmeda je nastala zaradi dvojnega napisa »Jermanova vrata in Kamniško sedlo«. Napis »Kamniška koča 1884« so prestavili popolnoma napačno na severno stran za rezom Jermanovih vrat.
Tudi s tem, da so Jermanova vrata najbolj značilen »preval« v Kamniških planinah se ne strinjam. Ta vrata so res prav značilna še iz Ljubljane in drugih krajev razločno vidna, globoko udrta medgorska jama med Brano in Planjavo, ki pretrga sijajno sliko grebena Grintovcev na dvoje in vzbuja pozornost med slehernimi tujimi obiskovalci Ljubljane, toda po mojem Jermanova vrata sploh niso »preval« v pravem pomenu besede, še manj pa najbolj značilen. Z Zadnjega Okrešlja čez krajno zev pod stenami in dalje po grdo vstromljeni pečevni strmali nikdar ni bilo niti kozje stezice na Jermanova vrata, šele l. 1877 je dal graški Steiermarkischer Gebirgsverein izklesati borno, a ne dovolj zavarovano stezo, da je omogočil iz svoje Okreschelhiitte5 zasilen prehod na kamniško stran. Naš ljudski izraz »preval« zavzema namreč po prehodnosti med našimi gorskimi prehodi mesto v sredini med najtežjimi in najlagodnejšimi, ki jih zmagujejo brez posebnih težav ne zgolj zdravi popotniki, temveč tudi ovce, mezgi, konji in celo govedo, zavzema torej v splošnem tisto važno mesto, ki si ga lasti v nemški geografski terminologiji »der Sattel« (sedlo). V to vrsto pa žal Jermanova vrata ne spadajo, so torej le navidezen preval, v resnici pa — in tako ga je resno vzeti — zelo grd prehod, vrata iz Kamniške koče na Okrešelj, ki za nervozne, vrtoglave, za živino in celo za mezge sploh ni prehoden! Zato mu tudi naši predniki niso prisodili voljnejšega prevalnega imena in mu določili ime po zares značilni, daleč vidni podobi vrat. Potemtakem smo prišli kar nehote še do tegale važnega spoznanja: da umetno prikrojeno ime »Kamniško sedlo« po gori označeni prehodnosti sploh ni pravilno geografično ime in kot tako lažno, na napačni podlagi narejeno ime, že celo ne sodi v šolske zemljepise in turistično slovstvo. Jugoslovanom naklonjeni znanstvenik in eden izmed prvih naskakovalcev Triglava Baltasar Hacquet je nekdaj” omenil: »Die Deutschen, welche alle slavische Namen verstümmeln…« Kaj neki bi imenovani rekel, če bi vedel, koliko lepih domačih imen smo Slovenci tudi sami popačili z osedlavanjem naših prevalov in pokvarili še druga imena kakor n. pr. Kavčičje v Kavčko, Orličje v Orglice, Globačo v Klobašo, Šmartin v Šmartno, Podšentjur v Izlake, mnoge vasi Poljice v Police, vasi Strmice v Strmec itd., itd.
Naloga naših šolskih zemljevidov, zemljepisov kakor tudi Planinskega in Turističnega Vestnika bi morala biti: da dobra domača krajevna in ledinska imena pa terenske izraze spoštujejo, drže in ščitijo, ne pa da jih zanemarjajo in nadomeščajo s tujimi, neljudskimi!
