Melissa Arnot Reid, ameriška alpinistka in gorska vodnica, znana po svojih izjemnih dosežkih v visokogorju. Rodila se je 18. decembra 1983 in je do sedaj šestkrat opravila vzpon na vrh Mount Everesta. Leta 2016 je postala prva Američanka, ki je uspešno stopila na vrh in preživela spust z Everesta brez dodatnega kisika.
»Dovolj je najboljša ‘knjiga Everesta’, kar sem jih prebral,« je zapisal Jon Krakauer.
Iz neprijetnega otroštva in turbulentnega družinskega življenja je mlada ženska, kakor je vedela in znala krmarila po tem zapletenem sistemu, kjer se je morala utelesiti v množici vlog. Melissino življenje je v neki epizodi našlo nepričakovano sidro v gorah. Njena plezalna kariera se je začela na Mount Rainierju leta 2001, kjer je kasneje postala gorska vodnica. Poleg Everesta, o katerem je (seveda) največ govora, je splezala tudi na druge pomembne gore, kot so Aconcagua, Denali, Cotopaxi in Cayambe. Poleg plezanja, predavanja, pisanja pa se ukvarja tudi z izobraževanjem. Melissa je tudi soustanoviteljica The Juniper Fund, ki finančno podpira družine vodnikov, ki so izgubili življenje v gorah Nepala.
Melissa Arnot – Reid je napisala močno in pretresljivo zgodbo, ki priča o močni ženski.
Leta 2025 je izdala svojo avtobiografijo Enough: Climbing Toward A True Self On Mount Everest, kjer opisuje svojo pot in izzive, s katerimi se je soočala. V knjigi gre vsebina (tudi) v smeri odnosov, saj je bil svet alpinizma, zlasti na njegovih najvišjih položajih, sprejeman in dojeman skozi moško optiko. Ta knjiga kot svež veter na široko odpira fasado, neustrašno secira ego in pogosto neizrečeno podobo ‘trdega človeka’. Tisto, kar je v knjigi resnično prepričljivo, je njena neomajna pripravljenost, da kritično oko dosledno obrne tudi vase, s čimer izpostavi lastno ranljivost in bolečino. Stopnja poštenosti in odprtosti, količina srčnosti v tem, v pisanju je neprimerljiva. Tu je resnica, ki se pogosto omenja v svetu visokogorskega plezanja: da ‘lepo’ ni vedno enako uspehu. Večkratni vzpon na vrh Everesta ne pomeni nujno, da postaneš vsestransko boljši, saj kliše strmenja v obraz smrti ni ravno (ne)zavedanje lastne krhkosti. Razlogi, ki ostajajo globoko osebni in nerazkriti, so v knjigi prisotni, le najti jih je treba.
Za Melisso so gore sprva ponujale (popularni) pobeg – pred težko preteklostjo, pritiski sedanjosti, zapletenimi odnosi in tem, kar si želi za svojo prihodnost. To je pot, ki bi jo redki izbrali prostovoljno, kljub priznanju, ki si ga je zdaj prislužila, in upanju na varnejšo prihodnost.
Njeni trenutki na Everestu med tolikšnimi odpravami se seveda prepletajo s številnimi pomembnimi dogodki zadnjih desetletij od ključne (o)brambe Uelija Stecka v taboru 2 in poznejšega plezanja z njim v Alpah do tega, da je padel (prav) v Khumbuju.
Gorniške knjige lahko navdušijo, navdihnejo in zabavajo. Toda le redke ponujajo pristen vpogled v gorski svet, ki ga bo malokdo kdaj doživel na najvišjih stopinjah na najvišji gori na svetu. Še redkeje je pisanje, ki odpre okno v dušo plezalca, ki se odraža v dramatičnem ozadju Everesta. Enough/Dovolj je nedvoumno eno od teh izjemnih branj.
