Za napredek v plezanju preprosto potrebuješ rutino. Ines Papert to počne že skoraj 30 let in se še vedno uči. Kljub temu pa ni lahko biti hkrati na visoki ravni v službi, karieri, družini in športu. Ines meni, da ženske (genetsko) svojih potreb ne jemljejo tako resno in vedno najprej poskrbijo, da je tistim okoli njih dobro. Na žalost to včasih vodi v nezadovoljstvo. Med plezalno-alpinističnimi novičkami je za razliko od oddaljene preteklosti zagotovo vse manj razmišljujočih besed, vse manj tistih …
OD TOD IN TAM
Lumina
12. aprila 2025 je Simon Gietl splezal severovzhodni steber v Wildgallu/Collaspro (3273 m), skupina Rieserferner, Turske Alpe. Nastala je smer Lumina (M7 A0, 300 m). Njegov prvi poskus 10. aprila se je končal po približno 50 metrih. Močan veter ga je prisilil k umiku. Čez dva dni je začel zelo zgodaj, tokrat v mirnem, rahlo oblačnem vremenu. Ker je pustil opremo pod steno, je bil hitro spet v svojem elementu, ki ga obožuje. Strm, vpadljiv kuloar seka severovzhodni steber. Mešano plezanje je bilo zahtevno, vendar se je Simon lahko samovaroval. V osrednjem delu stene so večkrat od zgoraj prileteli kamni, kot oster opomin, zakaj je treba takšne smeri plezati samo v mrzlih razmerah. Nastala je Lumina. Malo po poldnevu je izplezal, prišel na vrh, navdušen sam, obdan s tišino in soncem. Sestopil je po južni steni dva 30-metrska spusta in nato s spusti po smeri Seltene Erden. Fenomenalen dan, …
Barbari 4
23 let po tem, ko sta Patrick Pessi in Stéphane Benoist splezala Les Barbares (ED, V, M7/A2, 500 m), si v zadnjem času ena za drugo sledijo naveze. Zadnji so plezali: Estaban Daligault, Virgile Devin in Baptiste Obino in nastala je Les Barbares 4. Smer je treba preplezati še brez čistega tehničnega plezanja, toda previsna severna stena Pré de Bar postaja Meka za orodjarjenje v masivu Mont-Blanca. Nad kotlino Argentière se gre v številčni intenziteti 1., 2., 3., 4, … do?
Combo
Severovzhodna stena gore Mont Greuvettaz (3684 m) nad okrešljem Triolet Mont Blanc stoji na redko obiskanem območju in zahteva dolg in težak pristop. Zato pa je kot idealno za raziskovanja, na katera sta nas (že) navadila François Cazzanelli in Giuseppe Vidoni. Oba sta med drugim v preteklih tednih že opravila prvenstveni vzpon na Aiguille Blanche de Peuterey: Bianco invisibile. Nova smer se imenuje Combo, meri 600 metrov, s težavnostmi do AI5 in M6. François in Giuseppe sta 10. aprila krenila rano zjutraj (i)z Val Ferreta z dolgim pristopom na smučeh, nato pa po liniji, ki si jo je v preteklih dneh zamislil Vidoni. Kmalu po poldnevu sta bila na grebenu, ki povezuje Mont Greuvettaz in Aiguille de Leschaux, nato pa so smučali po južni steni gore, preden sta se vrnila v Planpinceux …
Nov video
Anna Hazelnutt in Connor Runge se vpisujeta v zgodovino s prvim prostim vzponom na El Chaman Loco (5.14b) veliko steno v El Saltu v Mehiki – ki velja za najtežji vzpon v državi …
DOMAČE NOVICE
Strme smučine in zavoji na Kanjavcu in Prisojniku
Aerotik
V nedeljo, 6. aprila je bila vremenska napoved za težje smeri precej neugodna. Po podrobnem pregledu se je pokazala možnost za večerni spust, saj naj bi se severnik takrat umiril. V upanju, da bi sneg v jugozahodni steni Kanjavca do večera vsaj malo popustil, se je Drejc Kokeljob 10:40 usedel na kolo pri rampi v Zadnjici. S kolesom je prišel do razpotja Utro, nato pa je nadaljeval peš še dobre pol ure do ogromne plazovine, ki se je razlila čez Zadnjiški dol. Vzpon do Prehodavcev je bil udoben, vendar ga je ves čas skrbelo, ali bo smer primerna za smučanje. Na Prehodavcih je kazalo, da spodnji prehod ni narejen, vendar ga gorenjska trma ni pustila na cedilu. Odločil se je, da si situacijo pogleda od blizu, in presenečeno ugotovil, da so se mu smučarsko užitni prehodi odprli vse do zahodnega vrha Kanjavca. Ves čas vzpona do Prehodavcev so sunki vetra povzročali skrb (mestoma ga je skoraj podrl na tla), vendar je bila jugozahodna stena v zavetrju, kar je omogočilo varno smuko. Smučanje se je začelo ob 17:45. Razmere v steni niso bile idealne—kombinacija skorje, uležanega pršiča, grifiga in južnega snega—vendar so bile dovolj dobre, da je celotno smer presmučal brez uporabe abručanja. Sneg v spodnjem ključnem prehodu je bil za enkratno uporabo, saj so se ob zavojih pokazale skale. Odločil se je za varianto Aerotik, ki ponuja še dodatnih 100 višinskih metrov strme in izpostavljene smuke. Pri izstopu iz smeri je moral skočiti čez dvometrsko skalno stopnjo.Smer ponuja ogromno lepih strmih zavojev, njegova dolžina pa ga je presenetila, saj se v slovenskih gorah 500 višinskih metrov strmine večinoma najde v severnih stenah. Smučanje s Prehodavcev do sedla Čez Dol je bilo vrhunsko, medtem ko je v Zadnjiškem dolu bolj kot ne boj za preživetje, saj so povsod ogromne plazovine. Kljub temu je prismučal do 1240 m nadmorske višine. Nabralo se je 2000 m vzpona in 1400 m smučanja.
Kar zadeva oceno smeri Aerotik, je v preteklosti veljala za VI-, kasneje pa so jo znižali na V. Zdi se, da je ocena V pravilna, saj so težji prehodi sicer precej strmi (na treh mestih izmerjeno do 50°), vendar kratki in ne preveč izpostavljeni. Višja ocena bi bila smiselna le v primeru večje izpostavljenosti.
Z vrha mimo Prednjega okna
V južnem pobočju Prisanka so Drejc Kokelj in prijatelji pred kratkim odkrili možnost za novo smučarsko linijo. V petek, 11. aprila sta se z Vidom Praprotnikom Curičem odločila, da gresta preverit teren. Vzpon sta začela na 1500 m nadmorske višine (pod Vršičem na trentarski strani), do koder sta se tudi prismučala. Na vrh sta pristopila po grebenski poti, pri čemer so ju ves čas spremljale odlične razmere za vzpon. Na grebenu tik nad prednjim Prisojnikovim oknom ju je pričakalo sonce. Lepote tam zgoraj so neizmerljive, zaradi smeha pa je Drejcu še danes bolelo obrazne mišice.
Od vrha sta smučala diagonalno desno in poiskala težke prehode na prečnice pod grebenom, pri čemer so na nekaterih mestih izmerili do 53° naklona. Mislila sta, da bosta prišla na prečnice, kjer so smučali prejšnji teden, vendar se je izkazalo, da teh prehodov sploh ni. Zato sta odsmučala po zelo izpostavljenih prečkah do 2350 m, nato pa se ponovno povzpela na greben na 2470 m. Smučanje sta nadaljevala po grebenu in mimo okna.
Razmere za smučanje so bile dobre—zgoraj trd sneg, kjer so robniki lepo prijeli—od okna naprej pa vrhunske spomladanske razmere. Nabralo se je 1100 višinskih metrov odlične smuke. Prisojnik res ne razočara!
V Roetelsteinu (smer Elfengarten)
Neumorna Mira in Zdenko Zorič sta 11. aprila 2025 preplezala klasično smer Elfengarten (V-, 340 m), v Roetelsteinu v Graškem predgorju. Za vzpon sta izkoristila lep sončen dan s pomladanskimi temperaturami.
Vrnitev odpisanih
10 letni dolg končno uspešno poravnan. Bogdan Biščak …
Pregled zimske sezone
Tine Cuder je potegnil črto pod sezono. Osredotočil se je na plezanje lednih in mix smeri. Uspelo mu je preplezati nekaj smeri, ki so bile na njegovem seznamu želja:
JEDI MASTER M11, WI4+ Cogne – Valeille
OSIRIDE M10 WI5, Val di Gares, Dolomiti
SPITZBOTSCHT M8,WI5 Prags, Dolomiti
ULTIMO MINUTO M8-, Wi5 Vallunga, Dolomiti
Poročila KA
Srečanje plezalcev na Škotskem ni brez razloga svetovno znano
Vsakoletna srečanja plezalcev na Škotskem nudijo veliko več, kot pove ime. Plezanje v nepoznanih stenah in razmerah, kratke in zato toliko bolj intenzivne smeri, sklepanje poznanstev in širjenje plezalskega horizonta je le delček tega, kar srečanje ponudi. Število mest je vsako leto omejeno – letošnjo slovensko kvoto sta zato izkoristila le dva – Andrej Jež in Matic Primožič.
Trajanje: 1. do 8. marec 2025
Opravljeni vzponi:
2. marec: Cloudwalker, VI, 6, 110 m, Robert Giddy-Matic Primožič
Central Gully Lefthand, IV, 4, 110 m, Robert Giddy-Matic Primožič (izmenično)
Lost the Place z varianto v The Sorcerer, VI, 7, 110 m, Robert Giddy-Matic Primožič (izmenično)
Red Right Hand, VIII, 8, 1P, 275 m, Andrej Jež-Ryan Balharry (izmenično)
3. marec:The Secret, VIII, 9, 80 m, Andrej Jež, Robert Giddy-Matic Primožič (drugi)
4. marec:Tower Ridge, IV, 3, 800 m, Matic Primožič s 4 soplezalci (nenavezani)
6. marec: plezališče Cummingston The Prophet, E2, 5c, 15 m prvi (NP)
Diedre of Doubt HVS, 5a, 12 m, prvi (NP)
Bat’s Wall, E4, 6a, 15 m, drugi
7. marec: obalni klifi ReiffThe Hand Traverse HVS, 5a, 15 m Primožič-Jež (NP)
The Executioner, E2, 5b, Primožič-Jež (RP)
Led je lep | navdušujoči vtisi z mednarodnega lednoplezalnega tabora za mlade
UIAA tabor v francoskem Guillestru je bil kljub suboptimalnim lednim razmeram zelo uporabna in bogata izkušnja. Pridobili oz. nadgradili so ledno plezalske sposobnosti in prepoznali nekaj pomanjkljivosti.
Trajanje: 23. februar-1. marec 2025
Udeleženci: Gregor Šegel (vodja), Matevž Vaupotič, Mojca Čerpnjak, Urban Bečan.
Konec februarja so se štirje Slovenci skupaj s tremi hrvaškimi kolegi podali na pot proti francoskemu Guillestru, kjer je potekal UIAA mednarodni plezalni tabor za mlade. Tabor je v prvi vrsti namenjen mladim lednim plezalcem, ki želijo izboljšati svoje znanje ter pridobiti izkušnje v lednem in kombiniranem plezanju, učenju tehnik plezanja v tovrstnem terenu ter druženju plezalcev iz različnih koncev sveta.
Organizatorja tabora stra Mednarodno združenje planinskih organizacij (UIAA) in Francoska zveza alpskih in gorskih klubov (FFCAM). Vseh udeležencev tabora, skupaj z inštruktorji jih je bilo skoraj 80 – od tega 18 tujcev iz Slovenije, Hrvaške, Združenega Kraljestva, Litve, Ukrajine, Češke in Kitajske. Preostali so bili Francozi iz različnih koncev države, največ iz Toulousa, saj je bil njihov klub eden od organizatorjev tabora.
Organizacija tako velikega tabora z mednarodno udeležbo je velik logistični zalogaj, vendar je zaradi požrtvovalne ekipe prostovoljcev vse potekalo gladko in prijetno. Vsak dan so bili razdeljeni v skupine, ki so se bile smiselno porazdeljene po plezalnih lokacijah v regiji glede na vremenske in ledne razmere ter predznanje udeležencev. Tako je bil vsak večer na sestanku zabavna logistična nočna mora, saj so organizatorji usklajevali različne skupine po lokacijah, dodeljevali inštruktorje, gorske vodnike, vrvi, plezalno opremo ter razporejali ljudi po avtomobilih ali kombijih. Opazovanje tega procesa je bilo kar zanimivo. Sploh ko ekipa 20 inštruktorjev v francoščini išče možne rešitve za vse mogoče logistične zagate, ostali pa 2 uri poslušajo in opazujejo ter ne vedo, kaj točno se dogaja. Velikokrat se je plan spremenil tudi zjutraj pred samim odhodom, ampak sčasoma so se na to navadili. Na koncu so vseeno vedno našli rešitev, tako da so predvidene aktivnosti vedno realizirali.
Organizatorji in gostitelji so bili prijazni in zabavni, prav taka je bila tudi celotna izkušnja. Zabavno je bilo tudi to, da so bili kdaj z njimi tudi angleško negovoreči francoski inštruktorji. V takih primerih so se sporazumevali z Google prevajalnikom ali kar z rokami, kar je sredi plezalne stene svojevrsten izziv. So se pa na ta način naučili tudi nekaj ključnih francoskih plezalskih in splošnih izrazov. Navdušeni so bili tudi nad raznovrstno hrano, ki je je bilo res veliko.Kljub pomanjkanju dobrih lednih razmer so se veliko naučili in razširili svoj krog poznanstev, kar je odlična popotnica za naprej.
Zelo so hvaležni za to izkušnjo, saj jih je obogatila z veliko znanja, prakse in novimi prijatelji, potencialnimi plezalnimi kolegi, s katerimi verjamemo, da v prihodnosti opravimo še kak vzpon. Še posebej bi se radi zahvalili Planinski zvezi Slovenije, ki jim je udeležbo na takem taboru omogočila in jih pri tem tudi lepo finančno podprla!
Kronološki potek tabora:
23. februar: Vožnja v Guillestre. Predstavitev tabora in udeležencev, razpored v plezalne skupine.
24. februar: Mojca je plezala v Tour de Glace (stolp z umetnim ledom), Matevž in Urban pa v Cervieres. Obe lokaciji sta imeli led dolg en raztežaj, ter napeljanih več smeri. Po plezanju večerja, analiza dneva in sestanek za določitev novih lokacij.
25. februar: Matevž in Urban sta plezala v plezališču Crevoux, z veliko lednimi smermi dolžine enega raztežaja. Mojca je plezala enoraztežajne smeri v Aiguilles, v naravni steni z umetno narejenim ledom. Po plezanju večerja in sestanek.
26. februar: Mojca je odšla v Crevoux, Matevž in Urban pa v Aiguilles. V Aiguillesu poleg lednega plezanja tudi orodjarjenje, učenje plezanja večraztežajnih slapov, izdelava abalakova za spust in spust s ponesrečencem. Zvečer sestanek.
27. februar: Vsi plezali večraztežajne slapove. Mojca na lokaciji v Ceillac, Matevž in Urban pa na Les Filles da la Monta. Neuspeli poskus skupine Matevža in Urbana zaradi gneče v slapu. Zvečer pa poleg sestanka predstavitev delovanja UIAA.
28. februar: Matevž in Urban sta se odpravila v Pelouses, Mojca pa v Les Filles da la Monta. Zvečer zaključek tabora s poslovilno zabavo.
1. marec: zaključek in vožnja domov.
Opravljeni vzponi:
Matevž in Urban:Cervieres: Tomber mais pas jouer (10 m, ll/4), Plus t’es rigide (20 m, ll/M5, Urban), Cascade du Bourget (30 m, ll/4),
Crevoux: več smeri do dolžine 25 m, ter težavnosti od ll/3 do ll/6,
Aiguilles: umetno narejen led, z možnostjo drytoolinga dolžine do 15 m ter težavnosti ll/4 in M6,
obračanje zaradi gneče v Sont les Filles da la Monta (300 m, Wl4+),
Pelouses: več smeri dolžine 30 m in do težavnosti WI6.
Mojca:Tour de Glace: umeten stolp višine 10 m in težavnostmi do WI3+/4,
Aiguilles: umetno narejen led, z možnostjo drytoolinga dolžine do 15 m ter težavnosti ll/4 in M6,
Crevoux: več smeri do dolžine 25m, ter težavnosti od ll/3 do ll/5,
Ceillac: Easy rider (70 m, ll/3)
Sont les Filles da la Monta (300 m, Wl4+).
PLEZALNE NOVICE
Bela žena
Projekt zaključen – Marko Volk
Stara pesem in novi obrazi v Ospu
Istrski plezalci poročajo o številni vlomih v osebna vozila na parkirišču Osp/Mišja peč. Vlomili so v večino tam parkiranih vozil, ukradli pa so tudi gotovino. Zato bodite posebej previdni – vse svoje dragocenosti odnesite s seboj na skalo in ne puščajte ničesar v avtu. Več kot očitno pa je, da nekdo ne opravlja svojega dela, …
In kaj se zadnje čase dogajalo v tamkajšnjih stenah?
Tim Pahor in Mina Markovič sta v steni Mišje peči preplezala Chiquita extension (8b), 14-letna Brina Vrhunc Grgič pa svojo prvo 8a+ z uspešnim vzponom v Sonce v očeh (8a+).
V Kompanju je Jernej Kruder splezal Domači tofu (8b), nemška plezalka Mona Kellner pa je v impresivnem previsu Pandore premagala Neytirija (8a).
Za napredek v plezanju preprosto potrebuješ rutino
Ko so se temperature dvignile, se je Luka Lindič ponovno lotil novega športnega projekta v Kotečniku. Pet obiskov Iluzije in že je opazen velik napredek pri plezanju. Še nekaj poskusov in …
Za napredek pri plezanju se tudi Luka drži izbire poti, ki mu »ne ustrezajo,« da bo bolj delal na svojih slabostih. Samo plezanje in joga za trening ga v tej sezoni zaenkrat ohranjata brez poškodb. Občasno se je začel tudi snemati, kar se je izkazalo za bolj koristno, kot je mislil. Glede na to, da meni, da še vedno plezam počasi, čeprav ima občutek, da se premika s svetlobno hitrostjo, je to nekaj, na čemer je treba delati…
ID
