Slovenec, 17. avgust 1875 (dLib.si)
11. avgusta 1875 (Nesrečen padec).
Kar dovaža gorenjska železnica čedalje več ptujcev v naše kraje in so že tudi potje nekoliko boljši, hodijo ptuji gospodje radi po hribih in gorah, na mali in veliki Triglav, na Črno prst itd. in najrajši se ve ob nedeljah in praznicih. Gospodo je posnemati jel že tudi kmet in rokodelec, in tako je 8. t. m. šla z Bistrice precej velika družba mladenčev na Črno prst. Vračali so se že z gore, kar leze 25-leten mladeneč za rožami planinskimi po strmini, mu opesne in pade v globino, kjer obleži na pol mrtev, pajdaši njegovi pa se prestrašijo in pobegnejo. Bilo je to v nedeljo, kedar se v cerkvi bere in razlaguje evangelij od človeka, kterega so na potu od Jeruzalema v Jeriho razbojniki popustili oropanega, vsega v ranah, napol mrtvega (semivivo relieto). Tudi do tega so pozneje še le prišli sosedje ter ga spravili na neki stan, kamor je po noči dospel, da ga je del v sveto olje — Samarijan. Pobil se je ves po glavi, rebrih, zlomil si nogo, s ktere so zrezali mu škornje, in brez zavednosti trpi grozne bolečine. Ako tudi okreva, kar je zelo dvomljivo, ostane pohabljen in v svarilo vsem, kteri o Gospodovih dnevih sprehajajo se po gorah in ob jezerih tolikrat brez službe božje, celo brez sv. maše! —
Tudi nekega ljubljanskega naravoslovca profesorja W. je neki te dni na Triglavu kmetiški spremljatelj le še za škric vjel, da ni šel v prepad, iz kterega bi ne bil mogel nikdar več v šolo, temuč moral bi bil koj pred božji stol sam k — maturi — na veke osodnji.
