Slovenec, 24. avgust 1875 (dLib.si)
19. avgust 1875
(V svarilo planinarjem. Judje in protestantje po Slovenskem.)
Mladeneč, kteri je po Črni prsti lazil za planinskimi cvetlicami (zvezdicami) in padel bil tako nesrečno, je preteklo soboto 14. avg. umrl in v pondeljek pokopan bil na Bistrici (nesreči nista zavedeni v SiOG). Enako je 13-leten mladenič v Gorjah lazeč za cvetkami padel globoko ter razbil se in raztolkel koj na mestu. Pač grozno svarilo domačim in tujim planinarjem! In ravno letos prihajajo ptujci prav pogostoma na gore in planine, pa tudi po ravnih in dolinah, moški in ženske, iz raznih narodov, raznih ver, nekteri menda brez vere; vsaj po njih vedenji priprosto ljudstvo sklepa tako. Kar se po visokih šolah in po časnikih godi že dolgo, pričenja se sedaj po tovarnah, trgovinah, med nizkimi stanovi. Tudi po Slovenskem se opazuje že nekaj let, da na primer po knjigarnah in šolah kupujejo se vzlasti knjige protestantovske in da se podpirajo posebno časniki judovski in protikatoliški. Sreča le, da je narodnost in jezik v tem nekolika ograda. Vendar se je novejši čas po društvih in tovarnah, ki so se napravile po naših krajih, naselilo dokaj drugovercev med nami, in grozno je, kako slabi naše ljudstvo katoliško nekaj po težkih delih, nekaj po zgledih ptujih v veri in besedi.
Kar je svet po železnicah že sklenjen in kar vlada v trgovini in obrtniji vsa prostost, jeli so tudi po Kranjskem laziti judje s svojo robo, po mestih in trgih, po kmetih od vasi do vasi, od hiše do hiše. Kam judje ljudstvo in celo narod pripravijo, strahovito kažejo Slovencem sorodni Poljaki, Rusnjaki in Slovaki po Ogerskem, in že tudi bližnji Hrvatje. Kako jo pa tudi znajo! V dokaz bodi ta-le prigodljej iz Bohinja.
Sošli smo se bili štirje duhovniki prijatelji na Bistrici, kar prikoraka mlad židovin, neki z zapadnega Ogerskega, lazeč v drugič že po teh krajih, s svojo robo pred farovž, in spazivši nas sklene lotiti se duhovnov po kosilu. Priplazi se toraj in čuteč, da sestra župnikova dobro pozna judovsko robo, vzlasti belo, ogovori to najprej, češ, ako se ne boš vtikala vmes, kedar bom prodajal gospodom, podarim ti potlej dvanajst belih rutic! Take dobre za popadke imajo judje o duhovnih po deželi! Res je bil ravno ta Židov mnogo prevaril jih že lansko leto, in marsiktero je moral prešli šati letos tu in tam, da ga v tretjič v te kraje gotovo mikalo ne bo. — Kedar idemo od ko sila, nas nekako sumljivo ogleduje, vendar ponujati začne svojo robo, in na besedo župnikovo: Nimamo denarja! — reče potuhnjeno se smejaje: Es wird mir ein uuendliches Vergnügen sein, Ihnen borgen zu können ! — To ste pa dobro povedali, poprime ga župnik. — Zato pa naj smem gospodom vsaj pokazati, reče judež, in dajte mi, kolikor hočete itd., toda — namesti novcev ali upov je dobil jih le nekaj borovih od druzega gospoda za lansko goljufivost pod nos, da se je klavrno pobral potem z daljšimi koraki nego je prišel bil tje. — To si tem pomniti, sem si mislil, dvanajst rutic, pa kako neznansko, brez konca in kraja veseli juda, kedar more komu kaj posodili! To naj bi si pomislili pa tudi Slovenci sploh, da se navadno vjame, kdor se z judom v pogovor spusti v trgovstvu ali obrtniji.
Ravno prednji dan sem bral izvrstne “Weckstimmen” (VI, 7), kjer se jako živo opisujejo “die gefährliclien Lockvögel”, kterih se je varovati in po moti ogibati, in ti so:
a) Kramasoni ali prostomavtarji,
b) obrtniki in rokodelci (pa tudi dljaki, ki s ptujega pokvarjeni pridejo domu, in
c) povsod — ne bodi jih treba — judje.
O judih posebej pripoveduje, kako novejši Sas pridno prodajajo sveto pismo, tudi novega zakona, prav cenó ali celó zastonj. Nekemu Tirolcu, ki se je bil sitnega juda komaj odkrila), potisnil je štiri evangelije skrivaj in zastonj v žep. Kaj pač hočejo doseči po tej poti? Škodovati katoliški cerkvi pa katoličanom. Najemajo jih lutranska ali protestantovska biblijska društva, da biblijo ali sveto pismo v raznih jezikih največ pokvarjeno trosijo po svetu, in judje so tako dobri, da lutrovem strežejo in sebi služijo tudi sto robo. Škodujejo pa katoliški cerkvi, kajti a tem v katoličanih vzbujajo do nje suni, da se jim kar prepoveduje, da jim papež marsikaj pridržuje, da po katoliških učenikih ne izvedo vsega, kar je v sv. pismu itd. Škodujejo s tem, da družnike protestantovskih ločin slepijo po letopisih, koliko tisoč in tisoč biblij se povede, da mora to jako dobro delo biti, da katoliška cerkev pač ne ravna prav, ker pridržuje svojim vernikom biblijo itd.
Tako delajo lažnjivi učeniki, krivi preroki, kterih se je ogibati. Sicer so ptički ti poznati nekaj po perji nekaj po petji, in vrli kapucin tirolski, ki jih je popisal v omenjeni knjižici, pravi naposled, in tole pomnimo Slovenci vsi! da ali krščanske razumnosti v glavi, ali pa krščanske pogumnosti v srcu.
