Izbor slovenskega alpinista leta 1998

Dejstva:
5. januarja 1999 se je sestala Podkomisija za vrhunski alpinizem (PZVA, načelnik Andrej Štremfelj) pri Planinski zvezi Slovenije (PZS, predsednik Andrej Brvar), ki je glasovala predlog za najuspešnejšega slovenskega alpinista v letu 1998. Glasovali so štirje člani te komisije: Marko Prezelj je dobil 1 glas, Erik Švab 3 glasove. Predlog PZVA je bil torej E. Švab in ta predlog je šel naprej na obravnavo na Komisijo za alpinizem (KA, načelnik Matjaž Wiegele). KA je ta predlog potrdila (nihče ni imel nič proti) in Švab je bil izbran kot alpinist leta 1998.
Naslednji dan je A. Štremfelj dobil nekaj telefonskih klicev od ‘določenih funkcionarjev in drugih članov naše druščine’ (besede A. Štremflja; kdo so te osebe, se še ni izvedelo), ki so mu rekli, da Švab ne more dobiti tega priznanja, ker ni član PZS. Poleg tega ne more biti niti registriran pri PZS in kategorizirani športnik republike Slovenije, ker ni član PZS.
Po teh klicih je Štremfelj telefonsko izvedel novo glasovanje (baje je to ustaljena praksa) in rezultat je bil neodločen (4:4). Ker je Štremfelj dobil od tajnika PZS (Janko Pribošič) odgovor, da Švab ni član PZS in ne more torej biti deležen ugodnosti, ki izhajajo iz naslova članstva, je sklenil ponoviti še enkrat (tretjič) glasovanje PZVA. Ta sestanek je bil 11. januarja in rezultat glasovanja je bil spet neodločen (3:3). Štremfelj je nato kontaktiral z Wiegeletom (načelnikom KA) in ga vprašal, kaj zdaj, in ta mu je rekel, da naj njegov (Štremlfljev) glas velja dvojno. Torej je bil z dvojnim Štremfljevim glasom tretjič izbran Marko Prezelj. Po tem izboru pa ni bila nit sklicana KA, ki bi morala uradno potrditi predlog PZVA, če bi se vsaj približno sledilo pravilom.

Kdo je Erik Švab:
Erik Švab zamejski Slovenec, ki stanuje v Miljah pri Trstu v Italiji. Rojen je 02. 12. 1970 v Kopru in je slovenski državljan (ima EMŠO, davčno številko in tudi slovenski potni list). Je član Slovenskega planinskega društva Trst (SPDT) in je bil od leta 1994 vsako leto registrirani alpinist pri PZS in kategorizirani alpinist Republike Slovenije s štirikrat doseženim državnim razredom, za leto 1998 pa je izpolnil normo za mednarodni razred in predlog za kategorizacijo je šel iz PZS naprej. Potem ko mu štiri leta nihče ni osporaval državnega razreda, so se problemi pokazali zdaj, ko bi moral dobiti mednarodni razred (in s tem dostop do določenih finančnih sredstev) in naslov najuspešnejšega alpinista Slovenije. Problem je mogoče še večji zato, ker je bila za najuspešnejšo slovensko alpinistko za leto 1998 izbrana Monika Kambič, članica AO Mengeš, drugače pa doma iz Bariloč v Argentini.
Vprašanja, ki se postavljajo:
– Zakaj je lahko Erik Švab za leto 1994 in potem štiri leta zapored dobival ‘državni razred’ Republike Slovenije kot član Slovenskega planinskega društva Trst (SPDT) in bil registriran kot alpinist pri PZS?
– Kdo je pri KA in PZS odgovoren in je podpisal dokumentacijo, ki je Švabu omogočila dobiti državni razred?
– Zakaj se je situacija zapletla komaj zdaj, ko bi moral Švab dobiti priznanje za najuspešnejšega slovenskega alpinista in mednarodni razred?
– Kakšna so pravila in ali se spoštujejo pri proceduri po kateri se izbirajo najuspešnejši slovenski alpinisti?
– Zakaj član slovenske manjšine, kljub temu, da ima slovensko državljanstvo in kljub temu, da mu je bilo leta 1994, ko je prvič kandidiral za kategorizacijo, zagotovljeno, da je njegov status formalno urejen in mu tega potem štiri leta ni nihče osporaval, ne more dobiti priznanja za naj-alpinista leta?
– Kdo so tisti, ki so se izven KA (torej izven organa, ki o tem odloča) zavzeli za to, da Švab ne bo dobil priznanja?
– Zakaj se pri izboru najuspešnejših alpinistov spet stvari zapletajo, potem ko se je to zgodilo tudi že lansko leto? (Lani je bil kot najuspešnejši alpinist izbran Janez Jeglič, ki pa se je ponesrečil in priznanja ni dobil niti ‘in memoriam’, na proglasitvi je bilo potem rečeno, da priznanja tisto leto ne bodo podelili).

Zaključki:
Marsikdo mi je svetoval, naj ne perem v javnosti umazanega perila, vendar mislim, da ima javnost, tako slovenska kot zamejska, pravico izvedeti, kaj se dogaja in nenazadnje, kam gre denar davkoplačevalcev. Prepričan sem, da bo tako narejene manj škode slovenskemu alpinizmu, kot je je že itak ob takem delovanju najvišjih organov PZS.
Od svojega narodnostnega prepričanja ne odstopam in priznanje za najuspešnejšega alpinista leta je mnogo premalo, da bi zanj lahko pozabil kaj sem in od kod prihajam.

Erik Švab

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja