Tomaž Jakofčič: Obvestila
Na Filozofski Fakulteti (p.18) bo o plezanju na Madagaskarju danes ob 17.30 predaval Andrej Grmovšek.
Alpinistični maraton v Cankarjevem domu se bo nadaljeval 21.t.m. ob 10. in 11.uri s pregledi in predstavitvijo planinskega tiska in literature. Od 12.00 do 19.45 se bodo v Štihovi dvorani vrstila predavanja na temo alpinizma (Miti in legende, fotografija, Fakulteta za šport in alpinizem, medicina, filozofija v alpinizmu, položaj slovenskega alpinizma v svetu, psihologija). Ob 20.uri bo na sporedu dokumentarni film Matjaža Fištravca Tretji zemeljski pol.
V petek 22.t.m. bo v Klubu Lily Novy ob 10.uri predstavitev literature o alpinizmu, ob 15. uri svečana razglasitev najuspešnejših alpinistov v letu 1998, ob16. uri pa bo v Štihovi dvorani Okrogla miza na temo Neskončna lahkost plezanja. Dogajanje se bo končalo s predavanjem Vikija Grošlja; Manaslu-gora smrti, zmagoslavja in spominov.
Vzponi v ledu
Filip Bence in Erik Švab sta opravila dva dobra vzpona v steni Travnika v Mangrtski dolini. Tam se redko naredita dva sistema slapov, ki ponujata težavno in zahtevno plezanje v strmem ledu. Po levem, daljšem poteka smer Baubau, po desnem pa smer Demoklejev meč. Smer Damoklejev meč sta prva preplezala Tržaška plezalca Tullio Ferluga in Sergio Serra leta 1981 Ocenjena je IV/5, dolga pa 260 m. Bence in Švab sta smer preplezala v 4 urah in sestopila ob vrvi (2×60 m) v območju smeri.
Levo od nje se je v začetku letošnje zime naredil povezan sistem slapov, ki je omogočil plezanje po liniji, ki je kljub mnogim poskusom skoraj dvajset let čakala na prvenstveni vzpon. Lanskega decembra sta jo kot prva preplezala zamejski Slovenec Romano Benet in Luca Vuerich iz Trbiža. Smer je visoka 500 metrov, ocena celotne ture pa je IV+/5+. Bence in Švab sta prvo ponovitev opravila pred zadnjo odjugo v šestih urah. Sestopila sta ob vrvi (2 x 60 m), saj so bili ob smeri že zavrtani nekateri svedrovci od prejšnjih poskusov, sama pa sta dodala še enega. Smer je precej zahtevna, a lepa in priporočljiva, vprašanje je le, če je smer po zadnji odjugi še preplezljiva.
V Val di Mellu
Erik Švab (SPD Trst) se je nekaj dni zadrževal v Val di Mellu. Tam je na hitrostni tekmi v lednem plezanju med 28 tekmovalci zasedel drugo mesto. Naslednje dni je z različnimi soplezalci ponovil dve ledni smeri v dolini; Promenade (III/3+, 350 m) in Gola nord (III/4, 400 m). Ker so bile temperature precej visoke za ta čas, se je nekaj plezalcev odločilo za plezanje v skali. Švab, Maspes in Michelini so preplezali smer Anche per oggi non si vola v južni steni Precipizio degli Asteroidi (VIII+, A1/VII, 300 m). Švab je plezal prosto na pogled do VIII-.
Mladi alpinist
Mladi 12-letni Nejc Pozvek (Posavski AK) je v plezališču Armeško z rdečo piko preplezal smer Ognjene kočije (7b+), na pogled pa smer Gateaux (6c+). To samo po sebi ne bi bilo nič posebnega, če ne bi omenili, da ima Nejc na svojem seznamu tudi smučanje po Jalovčevem ozebniku in prečenje Mt. Blanca. Pri dvanajstih …
Ivo Lukanc 1926 – 1999
Spominski zapis s portretom
Rado Kočevar: V zlati jeseni življenja nas je po krajši, a hudi bolezni zapustil dr. Ivo Lukanc, znan predvsem prvi povojni generaciji alpinistov, ki ji je odprl okno v gorski svet Evrope preko tedaj še precej zaprte državne meje. Mladost je preživel v Pančevu, kjer se je rodil leta 1926 očetu Slovencu in materi Madžarki. Po okupaciji in razkosanju tedanje Jugoslavije so družino izgnali. V Ljubljani, kjer je odtlej živel, je že kot gimnazijec deloval kot aktivist OF. Leta 1950 je diplomiral na ekonomski fakulteti. Potem je nekaj časa deloval kot turistični vodnik in novinar (Polet, Tovariš). Predvsem pa je bilo pomembno delo pri Glavnem odboru Planinske zveze Slovenije, kjer je bil prvi načelnik inozemskega oddelka. Aktivno je obvladal tri svetovne jezike in stopil v stike s planinskimi organizacijami alpskih držav. Tako je prišlo do odhoda prvih naših alpinistov v sosednje dežele ter v švicarske in francoske Alpe, v začetku še na podlagi recipročnosti, kasneje pa so tja odhajale majhne slovenske odprave. Organiziral je udeležbo slovenskih gorskih reševalcev z lavinskimi psi v avstrijskih Alpah. Na 12. zasedanju UIAA (Mednarodne zveze planinskih organizacij) na Bledu januarja 1951 je bil nepogrešljivi sodelavec pri organizaciji PZS, saj je na tem zasedanju sodelovalo že kar 18 držav. Bil je pobudnik za postavitev Kugyjevega spomenika v Trenti. Napisal je številne članke v domačih in tujih alpinističnih revijah. Prevedel je tudi slovito Heckmeirjevo knjigo »Trije zadnji problemi Alp«. Tudi sam je rad zahajal v gore. Spremljal sem ga na Grossglockner, preplezala sva vzhodno steno Watzmanna nad Konigseejem, skupaj s pokojnim Marjanom Perkom pa smo kot prvi slovenski turni smučarji obiskali okolico Treh Cin (Tre Cime di Lavaredo). Srečali smo se na Marmoladi. Bil je tudi navdušen smučar. Kot diplomirani ekonomist je služboval v uglednih slovenskih podjetjih, do upokojitve pa pri SCT. Po upokojitvi se je posvetil svojemu »konjičku« – zgodovini. Leta 1995 je doktoriral iz numizmatike na Visoki šoli za socialne vede v Parizu. Do konca pa je ostal ljubitelj narave, zlasti gora. Ostal nam bo v nepozabnem spominu.
