Primorski dnevnik, 31. maj 1990
Srečanje na Ojstrniku
Prijateljski stiki med tržaškimi in ljubljanskimi planinci se iz leta v leto poglabljajo in bodo nedvomno dosegli višek letos, ko bosta obe društvi, PD Integral iz Ljubljane in SPDT, v začetku oktobra slavili desetletnico pobratenja. Med obema društvoma je običaj, da se srečujeta najmanj dvakrat na leto. Prejšnjo nedeljo je bilo na vrsti tako srečanje. TRžaški in ljubljanski planinci so se srečali na Ojstrniku nad Trbižem, kjer je prevladalo izredno bratsko vzdušje. K temu je pripomoglo tudi lepo vreme, ki je izletnike spremljalo vse do vrha in na povratku. Bilo je res lepo na vrhu te obmejne gore s katere se širijo krasni razgledi na zahodne Julijce, na Karnijske planine in na gore, ki predstavljajo krono Ziljski dolini na avstrijskem Koroškem.
Izletniki SPDT so se z vodičem Ervinom Gombačem že zjutraj z avtobusom podali na pot do Ukev v Kanalski dolini, kjer so jih že čakali prijatelji društva Integral iz Ljubljane. Po kratkem postanku v Ukvah, so se skupno, z dvema avtobusoma, peljali po ozki gorski poti do Žage, par kilometrov pred planinsko kočo Nordio na italijanski strani Ojstrnika. Postojanko so dosegli peš, se nekoliko odpočili in se potem zapodili v strmino, po lepih senčnatih stezah v gostem smrekovem gozdu ter v nekaj več kot eni uri hoje dosegli Bistriško planino. Postanek za kratek počitek, malico in odžejanje, potem pa še zadnji skok na vrh 2052 metrov visokega Ojstrnika, na vrhu katerega teče meja med Italijo in Avstrijo in s katerega je prečudovit razgled na nekdaj še slovensko Ziljsko dolino. Na vrhu se je zbralo nad 70 planincev, ki so uživali ob prečudovitem razgledu na vse bližnje in daljne gore. Tu je bil tudi najbolj primeren prostor za dobrodošlico vsem udeležencem obeh izletov, za pozdrav, poklonitev spominskega darila in za obnovitev že itak trdnega prijateljstva in pobratimstva med obema društvoma. Prav na vrhu Ojstrnika se je potem porodila zamisel, da bi se tržaški in ljubljanski pobrateni planinci prihodnje leto srečali na Montaža.
Lepo je bilo na tem srečanju na obeh vrhovih Ojstrnika na italijanski in avstrijski strani, s katerega je potem v koloni sestopalo vseh 70 planincev. Še postanek v koči na Bistriški planini, nekaj metrov v notranjosti avstrijskega ozemlja in že so ljubljanski in tržaški prijatelji krenili do kapelice posvečene Mariji Snežni na bližnjem vršičku in od tam dalje v dolino. Razpoloženje je bilo na višku in vsi so žarečih obrazov sestopili do planinske postojanke Nordio, kjer so se okrepčali in nekoliko odpočili. Do Ukev so se potem odpeljali z avtobusoma, uspel izlet obeh planinskih društev iz Trsta in Ljubljane pa se je zaključil v Domu Mangart v Žabnicah, kjer so se pobrateni planinci poslovili ob kozarcu vina, s trdnimi nameni, da se bodo še letos srečali na Planini pri Jezeru ob priliki proslave 10-letnice pobratenja med obema društvoma, prihodnje leto pa na Montaža.
Zapozneli pohod na Stol
Prejšnjo nedeljo je bil tudi tako imenovani »zimski« pohod na Stol, ki so ga do predlanskega leta prirejali v februarju, a so ga potem prenesli na maj. Letošnjega pohoda se je udeležilo tudi nekaj članov SPDT, med katerimi je bil Mario Milič, ki je za desetkratno udeležbo na zimskih pohodih na Stol dobil posebno plaketo. Največ udeležencev pohoda na Stol je bilo pravzaprav že v soboto, manj v nedeljo. Pohod na Stol je imel svojo privlačnost do predlanskega leta, ko je bilo treba premagovati precejšnje težave za vzpon na vrh, predvsem zato, ker je običajno bila pot zasnežena in nevarna. Prireditelji so potem sklenili, da pohod na Stol prenesejo na spomladanski čas, a izkazalo se je, da to ni več tako privlačno. (L. A.)
