Kako najti nepreplezane linije, kakšna je priprava na vzpon in nekateri mentalni vidiki … Vier neue Mixedrouten in Nordnorwegen. Eröffnet von Ines Papert – Norwegen (z vrisanimi prvenstvenimi smermi na Norveškem)
Ines Papert je v intervjuju za OUTSIDEstories spregovorila o svojem izjemnem norveškem projektu, v katerem je v kratkem času opravila štiri prvenstvene vzpone v zahtevnih zimskih razmerah. Poudarila je, da je pri takšnih linijah ključna kombinacija pravega trenutka, nizkih temperatur in izkušenega očesa, ki zna v pokrajini prepoznati potencialno smer. Ob doseženem vrhu (robu stene) se je vedno znova pojavil občutek hvaležnosti, zadovoljstva in skromnega ponosa, a hkrati tudi vprašanje, kaj tak dosežek sploh pomeni za širši svet.
Z leti se je njeno razumevanje uspeha spremenilo: danes jo bolj kot medijska odmevnost zanima mentorstvo, predvsem delo z mladimi alpinistkami in ženskami, ki se želijo soočiti s svojimi strahovi in omejitvami. Pravi, da jo to delo izpolnjuje bolj kot sama dejanja v steni.
Mentalna priprava in odnos do neuspeha
Ines priznava, da je v gorah pogosto soočena s padci in neuspehi, kar je doživela tudi na Gjølatappnu, kjer ji ni uspelo splezati na pogled. Namesto pritiska je izbrala analizo, vrnitev z več znanja in priprave ter nato uspeh. Poudarja, da si ne dovoli zunanjega pritiska, kar vidi kot svojo redko, a ključno prednost.
Največji izzivi: mraz, teren ali glava?
Mentalno se počuti močno, ko je dobro pripravljena — ko pozna teren, ima jasno vizijo in je fizično v formi. Mraz je vedno izziv, a ga danes obvladuje z izkušnjami in dobrim sistemom oblačenja. Največji pogum pa je bil potreben za to, da je šla na odpravo z ljudmi, ki jih skoraj ni poznala. Hitro je ugotovila, da je prava ekipa tista, ki se dokazuje z dejanji, ne z besedami.
Kako zdrži(š) dolge, naporne dni?
Po njenem je to »vse v glavi in treningu«. Človek je veliko bolj vzdržljiv, kot si misli. Ko eden pade v krizo, drugi prevzame vodstvo — to je zanjo samoumevno.
Ključne veščine za prve vzpone
Najpomembnejša je kombinacija desetletij izkušenj, sposobnost »videti linijo« in fizična moč, ki podpira mentalno stabilnost. Pri opremi je pragmatična: vedno nosi podobno osnovno garnituro (metulji, klini, vijaki, orodja, dereze, …). Tudi sestop mora biti vnaprej premišljen, da noč ne prinese prevelikih presenečenj.
Logistika, varnost in ekipa
V odročnih delih Norveške je (bila) ključna dobra priprava, a tudi sreča: njeni norveški soplezalci so bili (tudi) člani gorske reševalne službe, čeprav njihove pomoči nikoli ne želi potrebovati. Dobro delujoča naveza je po njenem tista, kjer se člani dopolnjujejo, znajo stopiti korak nazaj in se znajo smejati — humor je za njo pomemben varnostni faktor.
Finančni ozir
Projekt je bil drag: približno 3.000 € za enomesečno odpravo, oprema pa je del njenega dolgoročnega sponzorstva. Glavni partner je Arc’teryx, poleg njega še Lowa in Camp, s katerimi sodeluje tudi pri razvoju opreme.
Zdravstveni premor
Intervju se zaključi z osebnim razkritjem: to je bil njen zadnji plezalni projekt za nekaj časa, saj je po letu težav končno opravila operacijo rotatorne manšete (mišične strukture v ramenskem sklepu). Zdaj se posveča okrevanju, fizioterapiji, akupunkturi in počasnemu vračanju v gibanje. Rehabilitacijo jemlje kot nov plezalni projekt — korak za korakom, brez strahu, z veliko osredotočenosti.
Na vprašanje o prihodnjih projektih se nasmehne in ostane skrivnostna …
