Večer, 29.11.2003 – Tatjana Pihlar: Dileme Gorske reševalne službe, ali naj ostane pod Planinsko zvezo Slovenije ali ne – Če usahne denar, usahne tudi GRS Dileme Gorske reševalne službe, ali naj ostane pod Planinsko zvezo Slovenije ali ne
LJUBLJANA – Planinska zveza Slovenije (PZS) je leta 1912 ustanovila Gorsko reševalno službo Slovenije (GRS), ki opravlja humanitarno dejavnost, saj v goratem svetu pomaga ljudem v stiski. Zaradi tega je doslej dobivala denar iz Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, od 1. januarja 2004 pa se bo lahko v skladu z novo zakonodajo zanj potegovala le, če bo registrirana kot humanitarna organizacija. Tukaj pa se zaplete, kajti mnogi menijo, da Planinska zveza Slovenije takšnega statusa ne more pridobiti, torej bi se morala Gorska reševalna služba od nje odcepiti ali vsaj spremeniti svoj pravni status. Seveda pa mati hčere noče izpustiti iz rok…
ČE USAHNE DENAR, USAHNE TUDI GRS
Gorski reševalci organizacijsko delujejo v 17 postajah, od katerih se jih je pet (Kamnik, Maribor, Celje, Bovec in Prevalje) že pred leti osamosvojilo, saj so se organizirale kot društva, torej kot pravne osebe, in finančno poslujejo neodvisno od PZS, z njo pa so prek planinskih društev še vedno trdno povezane.
Ta odcepitev naj bi bila po naših informacijah posledica pogostih blokad računa planinske zveze, zaradi česar GRS ni pravočasno dobivala denarja za svojo dejavnost, čeprav je imela zagotovljenega. Napaja se namreč iz dveh virov: ker deluje kot javna služba v okviru uprave za zaščito in reševanje, dobiva proračunski denar ministrstva za obrambo (lani ga je dobila 96 milijonov tolarjev), ker pa je njena dejavnost humanitarne narave, dobiva tudi denar Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (lani 46 milijonov tolarjev). Če PZS ne bi mogla pridobiti statusa humanitarne organizacije, bi prihodki iz drugega vira usahnili, z njimi pa tudi GRS, pravijo v tej.
»TREBA BO V HRIBE HODIT, PA BO VSE ŠPILALO«
Tone Smolej, načelnik GRS, napoveduje, da bodo januarja zaprosili za pridobitev statusa humanitarne organizacije v okviru PZS: “Če to ne bo mogoče, pa bomo morali ubrati drugo pot – GRS se bo morala osamosvojiti, se organizirati kot društvo, s PZS pa bi lahko potem sodelovala na pogodbeni ravni,” meni. Podobno razmišlja tudi Janez Podjed, načelnik postaje GRS Kamnik, ki se je pred leti zaradi motenj v poslovanju v okviru PZS in stiske s prostorom prva osamosvojila ter se organizirala kot društvo. Podjed ocenjuje, da bi podobno organiziranost GRS morali vpeljati tudi na državni ravni: “PZS bo po veljavni zakonodaji težko pridobila status humanitarne organizacije, saj ima tudi programe rekreativne, turistične, športne narave, za katere ta status ne velja. GRS bi se lahko zato na državni ravni registrirala kot zveza društev, v tem primeru bi bilo naše materialno-finančno poslovanje ločeno od PZS.” Pet postaj GRS je zato pripravilo vizijo organiziranosti te službe pod naslovom GRS danes in jutri, po kateri naj bi ta postala enovita, organizacijsko in finančno samostojna ter humanitarna reševalna organizacija. To vizijo so poslali v preučitev vsem drugim postajam in po naših informacijah se jih kar enajst med njimi zavzema za spremembo organiziranosti GRS, ki pa mora biti seveda v zadovoljstvo vseh, tudi matere planinske zveze.
Toda prvi mož PZS Franc Ekar na vprašanje, ali je res nujno, da se GRS izloči iz zveze, če želi dobiti denar za humanitarne namene, odgovarja takole: “Dajte, no, nobene potrebe ni za to. PZS bo dala zahtevek, da se registrira kot humanitarna organizacija, saj smo organizirani po zakonu o društvih in opravljamo tudi humanitarno dejavnost. Izločitev GRS iz PZS pa predlagajo neki neplaninci in nereševalci. Treba bo le v hribe hodit in plezat ter pomladit vrste GRS, pa bo vse špilalo. V tem je glavni problem.”
Simon Vrhunec: Pri GRS nismo videli težav
Kdor se bo želel po 1. januarju potegovati za denar iz Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, se bo moral registrirati kot humanitarna organizacija. Ta status bo podeljevala komisija, sestavljena iz predstavnikov ministrstva za zdravje ter za delo, družino in socialne zadeve. Zato smo za mnenje o položaju GRS vprašali Simona Vrhunca, državnega sekretarja za organizacijo zdravstvenega sistema. Povedal je, da morajo biti vse organizacije, ki se bodo v prihodnje potegovale za humanitarni denar, ustanovljene po zakonu o društvih, da bo mogoč nadzor nad porabo denarja. “In ko smo pripravljali zakon ter preverjali izpolnjevanje pogojev organizacij, ki so doslej dobivale denar, ni kazalo, da bi lahko imela PZS oziroma GRS kakršne koli težave v zvezi s tem. V svojih rokah so imeli tudi predlog zakona in nanj so lahko dali pripombe,” je še dodal Vrhunec, vendar trdnega zagotovila o tem, ali PZS izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa humanitarne organizacije, ni ponudil.
Tatjana Pihlar