Slovenski alpinizem 2003
Kitajska, Sečuan
Trajanje: 16.9.2003 – 21.11.2003
Člana: Tanja in Andrej Grmovšek
Preplezala sta dve prvenstveni smeri ter se pri tem povzpela na dva neosvojena vrhova v pogorju Qionglai, dolini Shuangqiao Gou. Njuni vzponi so predstavljali prve resnejše vzpone v celotni dolini Shuangqiao Gou. To je bil prvi obisk Slovencev v tem pogorju in ena redkih odprav v to dolino. Raziskala sta tudi možnosti plezanja v drugih pogorjih in predelih Kitajske.
– Tan Shan (4943m), DON’T FLY AWAY, 25. 9. 2003, V, VIII/ VIII+, 400 m, 11R, prvi pristop na vrh.
– Putala Shan (5428m), DALAI LAMA, 01. 10. 2003, VI, VIII-, 1300 m, višina 800 m, 22R, prvi pristop na goro (severni vrh).
Iz Ljubljane sta čez Frankfurt letela v Peking. V Pekingu sta še isti dan ujela vlak za Čengdu, ki je glavno mesto province Sečuan. Po dnevu in pol vožnje na vlaku sta nadaljnje tri dni preživela v Čengduju, kjer sta tudi nakupila vse potrebno za tritedensko bivanje pod stenami. Z avtobusom sta se po sedmih urah pripeljala v Rilong. Že takoj naslednje jutro sta šla na ogled doline Shuangqiao Gou.
Naslednji dan sta se z vsemi stotimi kilogrami opreme selila pod prvi cilj.
Vso opremo sta pustila pri bližnjem tibetanskem pastirju in se še isti dan le z minimalno opremo napotila pod ogledano goro. Po osmih urah in več kot tisoč metrih višinske razlike sta si uredila bivak pod obokom južne stene gore, ki sta jo kasneje poimenovala Tan Shan. Čez noč se je vreme malo poslabšalo. Naslednje jutro sta vstopila v linijo v levem delu stene. Smer sta preplezala v čistem stilu – za njima ni v steni ostalo nič. Najtežji, četrti raztežaj je postregel z delikatnim plezanjem v ploščah, kjer petnajst metrov ni bilo mogoče namestiti nobenega varovanja. Kot prvopristopnika sta se povzpela na najvišji vrh, na katerem sta tudi pustila kos vrvi za spust. Po ozebniku na jugovzhodni strani sta sestopila pod steno. Še enkrat sta bivakirala in se naslednji dan vrnila v dolino.
Nato sta se z vso opremo preselila po dolini navzgor in si nasproti naslednjega cilja, gore Putala Shan, postavila bazo. Naslednje tri dni sta počivala, opazovala ter proučevala vse bolj spremenljivo vreme in iz dneva v dan bolj drugačno steno. Ta je bila vsak dan manj zasnežena. Zato sta se odločila, da vso ledno opremo pustita kar v dolini.
29. 9. sta bila namenjena pod steno, a jima je vreme to preprečilo. Naslednji dan je sledil dolg, strm in naporen dostop. Bivakirala sta pod steno in naslednji dan še v temi vstopila v osrednji del stene. Ponovno sta želela plezati čim lažja in čim hitreje. Spodnji del smeri je bil zaradi padajočega kamenja zelo nevaren. Srednji del je bil najbolj strm. V sredini smeri se je Andreju izpulil kamen. Pri obratu v zraku je z rebri zadel na izbočen raz, kamen pa je priletel na Tanjino ramo. Še v šoku je preplezal naslednji raztežaj in sklenil, da kljub bolečinam nadaljujeta proti vrhu. Pri markantnem stolpu (17R), kjer je pričelo rahlo snežiti, je kazalo, da bosta takoj na vrhu. A je ogledana linija iz doline krepko varala. Severni vrh gore Putala Shan sta dosegla 01. 10. pol ure pred temo. Smer sta preplezala le z uporabo metuljev in zatičev. Sledil je mrzel bivak na vrhu. Naslednje jutro sta v megli pričela s spustom v dolino. Popoldne sta dosegla vznožje. Pod steno sta ponovno bivakirala in naslednji dan sestopila v dolino.
Ponovno sta si postavila bazo v dolini, nasproti gore Putala Shan. Naslednji dan se je vreme poslabšalo. Čez dva dni sta zapustila dolino Shuangqiao Gou in se vrnila v Rilong. Ker se je vreme ponovno izboljšalo, sta se odpravila pogledat še sosednjo dolino Changping Gou, v kateri se nahaja slavni Siguniang Shan (M. Fowler, Zlati cepin 2002).
Nato sta se ponovno preselila v Čengdu in se odpravila raziskovat še bolj zahodni in hribovit del Sečuana. V naslednjih štirinajstih dneh sta tako po gorskih cestah prevozila 1800 kilometrov, videla ter poslikala množico dobrih ciljev ter področij, ki so vredna obiska. Ob meji s Tibetom sta zavila na jug, v provinco Junan, kjer se nahaja mnogo še neosvojenih visokih gora.
Raziskovanje sta nadaljevala na kitajskem krasu, kjer sta obiskala skale v okolici Kunminga (Junan), ter skalni gozd – Shi Lin, oba imata ogromni plezalni potencial. S plezanjem sta nadaljevala v provinci Guanxi, v okolici mesta Yangshuo. Prevladovale so športno-plezalne smeri. Z avtobusom sta se vrnila v Čengdu, od tam pa v Peking. Konec novembra sta se vrnila domov.
