Gustav Jahn (17. maj 1879, Dunaj – 17. avgust 1919, Großer Ödstein v Ennstalskih Alpah) je bil krajinski slikar in alpinist, ki je večino svojega življenja živel v Avstro-Ogrski.
Gustav Jahn se je rodil leta 1879 na Dunaju. Njegova prava strast je bil alpinizem; zanimanje, ki izvira iz zelo zgodnjega otroštva. Od leta 1895 je obiskoval zasebno umetniško šolo Adolfa Kaufmanna, leta 1896 pa je bil pri 16 letih sprejet na Akademijo za likovno umetnost na Dunaju. Tam je študiral pri Augustu Eisenmengerju in Aloisu Delugu ter leta 1899 prejel Gundelovo nagrado za odličnost.
Od leta 1901 dalje je bil član uglednega avstrijskega alpinističnega kluba. Sčasoma je združil svoje interese; specializiran za krajine in žanrske prizore visokogorja. Kot del Rimske nagrade je leta 1904 dobil štipendijo za študij Kenyon, ki jo je porabil bolj za plezanje na območju Mont Blanca kot za slikanje.
V desetih tednih je Jahn naslikal dvanajst slik velikega formata, ki prikazujejo avstrijsko življenje in pokrajino z ljudmi v narodnih nošah, ki so prejele nagrade na Svetovnem sejmu v Saint Louisu leta 1904. Že kot študent je leta 1898 opremljal ilustracije za kataloge »Bergsporthaus,« trgovine z gorniško opremo smučarske tekmovalke Mizzi Langer-Kauba, ki je bila prva te vrste na Dunaju. Jahn je bil tesen prijatelj s slikarjem Ottom Barthom (umetnik) , ki je bil tudi navdušen planinec.
Leta 1907 je bil 28-letni slikar in grafik tako znan, da je dobil veliko naročilo za oglaševanje na novo dokončanih alpskih železniških prog za Cesarsko-kraljeve avstrijske državne železnice.
Njegova najljubša alpinistična področja so bila Rax in Schneeberg, Gesäuse, Dachstein, Dolomiti in Julijci. Sodeloval je pri prvem vzponu na Große Bischofsmütze.
Jahn je bil tudi smučar in skakalec, ki je v svoji karieri osvojil več kot osemindvajset odličij. Ti dosežki so ga pripeljali do tega, da je med prvo svetovno vojno služil kot inštruktor, poučeval je gorsko bojevanje v Dolomitih, v tem času pa je tudi slikal.
Avgusta 1919 sta se on in njegov plezalni partner Michael Kofler z vlakom peljala v Gstatterboden, na plezalno turo. Po uspešnem plezanju v severni steni Hochtorja sta želela preplezati še severozahodni greben Ödsteina, a je bil usoden padec z višine 400 metrov. Vzrok padca ostaja nejasen. Verjetno se je zgodila na ključni točki stene, Preussovem prečenju, ki ga je težko zavarovati (plezalna ocena IV-V). Pokopan je na Bergsteigerfriedhof v Johnsbachu.
Jahn je za slikanje navdušil mlajše slikarje, na primer Stoibnerja ali Emmericha Schaffrana. Populariziral je alpinizem v času, ko se je širša družba norčevala iz plezanja.
