Alpinistične novice 20/1979

Slabše vreme, manj vzponov

Za letošnje srečanje jugoslovanskih alpinistov v Paklenici sicer ne bi mogli trditi, da se ga je udeležijo mnogo manj planincev kot prejšnja leta, prav gotovo pa je bilo opravljeno manj vzponov.
Slabo vreme je glavni krivec za to. Iz raznih virov smo tudi zvedeli, da se udeleženci, kljub temu, da je bilo nekoliko bolje, niso držali navodil organizatorjev in slovenske komisije za alpinizem. Niso prijavljali ne udeležencev in ne vzponov, s čistočo spet ni bilo kot bi moralo, čeprav so organizatorji pripravili vse potrebno in tudi pripravnikov ni manjkalo. Še sreča, da ni prišlo do kake večje nesreče, nekdo pa si je zlomil nogo v Mosoraškismeri, ko se mu je zlomil »fifi«.
Vsaj do konca maja bi alpinistični odseki sporočili KA točne podatke o udeležencih (koliko alpinistov in koliko pripravnikov), njih aktivnosti, od kdaj do kdaj so bili v Paklenici, posebej pa naj bi navedli pomembnejše ponovitve ter prvenstvene vzpone. Priporočajo se tudi za pripombe o organizaciji in na Giličev vodnik, ki je izšel tik pred srečanjem.
Sicer pa je bilo v Paklenici med prvomajskimi prazniki menda naenkrat tudi do 200 šotorov in nekateri so prišli tudi za 14 dni.

Kratek pregled
AO Celje: 12 udeležencev je opravilo 52 vzponov, od tega Verdnik 10 sam. Lesjak in Čulk (ŠAO) sta ponovila Klin, več smeri tudi ženska naveza Meta Meh – Marjana Šah.
AO Črna: Srečanje se je udeležilo pet članov, ki so opravili skupno 11 vzponov v Malem Čuku, Čuku, Aniča kuku in Debelem kuku.
AO Črnuče: 13 članov je opravilo 60 vzponov. 28. aprila so Tomaž Koritnik, Gorazd Osojnik, Pavle Polak in Marko Košir iz AAO preplezali novo smer (Top – Banana: 180 m, IV-V, 4 ure) v Kuku od Zagona, dva dni kasneje pa sta Tomo Gosar in Danilo Patarčič ponovila redko plezano Sulico v Anič Kuku. Patarčič pa je z dvema tovarišema opravil tudi prosto ponovitev smeri Karabore.
AO Impol: je imel v Paklenici tabor le od 27. aprila do 1. maja, udeležilo pa se ga je 17 članov, ki so skupno opravili 89 vzponov.
AO Matica: 25 udeležencev in 170 vzponov. Po 2. maju so prišli tudi udeleženci AŠ, za katere so pripravili poseben program. Bešlin in Marinčič sta preplezala Klin, kjer sta tudi snemala.
AO Mežica: 3 alpinisti in 6 starejših pripravnikov je opravilo skupno 32 vzponov, ker so zaradi slabega vremena lahko plezali le dan in pol.
AO Kozjak: 18 članov je v času od 25. aprila do 5. maja opravilo 120 vzponov. Med ponovitvami velja omeniti 3. ponovitev Unionaške, vzpon prek Klina
AO Kranj: je o udeležbi na srečanju pripravil izredno natančno poročilo. 19 članov, od tega le 4 alpinisti, so od 21. do 30. aprila opravili 101 vzpon. Klin so ponovile tri naveze (Kranjc – Kobal, Ivo Česen – Markič in brata Česen). Barbara in Marija Perčič sta opravili 1. žensko ponovitev Velebitaške smeri (27. 4.). Brata Česen sta opravila prosto ponovitev smeri Karabore (V+, ura in pol).
AO Mengeš: v Paklenici so imeli letos le tri člane, ki so opravili 7 vzponov.
AO Postojna: trije alpinisti so v navezah s tremi tečajniki opravili 28 vzponov, tudi nekaj težjih. Drugo ponovitev Diagonalke (Janez Ileršič in Janez Skok iz AAO), prvo Unionaške (Ileršič – Škamperle) itd.

Alpinisti BiH
Na taboru v Paklenici je bilo 22 članov (iz Bukovika in Željezničarja), ki so preplezali skupno 64 smeri. V domu na Jezercu pa se je mudila skupina petih (AS »Deliber – Stjepanovič« iz Zenice), ki je v zimskih razmerah preplezala raz v Osobcu in Bosansko – Banijsko smer.

Za veliko in malo kladivo
Tržičana Bence in Perko sta 29. aprila vstopila (težko otovorjena z opremo) v Šaleško smer s prvenstvenimi ambicijami. Na koncu smeri sta prečila levo (15 m, V, 1k), kjer sta imela ogledano smer, ki naj bi zaključila »nedokončano« Bence – Markič. Toda izkazalo se je (2 k), da je bila že preplezana in da so Raz za veliko kladivo menda plezali prvi Avstrijci, opisan pa je celo že v novem vodniku. Torej 1. ponovitev in ocena: 150 m, eno mesto 5 m, A1, drugače IV-V, čas za ponavljalce z eno spodnjih smeri 4-7 ur stena je tu visoka okoli 300 m.

Novomeščani na Mosorju
V Novem mestu so se letos posvetili v glavnem vzgoji (AŠ), ker bi radi čim preje ustanovili odsek. Med prvomajskimi prazniki pa so odšli (10 članov AS in 3 planinci) na Mosor nad Splitom, kjer so opravila 61 vzponov, nekaj tudi prvenstvenih, vendarle kratkih. Zelo hvalijo tamkajšnjo skalo, le stene so preveč poraščene. Žal pa jim je da niso več plezali zahodno od Pukline, kjer je stena najbolj zanimiva.
Za odhod pod Mosor so odlične avtobusne zveze (iz Splita), bivanje v domu je zelo poceni in okolica je idealna za pripravo na sezono (trening). In tudi vreme so imeli ves čaj dobro.

Mengšani v Kleku
Sredi aprila so člani AO Mengeš plezali v Kleku. Hrovat in Miro Šušteršič sta ponovila Dragmanovo smer in JV glavo, skupaj z Janezom Šušteršičem in njegovo ženo Vando pa Cepinaško ter Smer za kitaro.

AO Kozjak v Tulovih gredah
Tudi slabo vreme ni odvrnilo od namere nekaterih članov AO Kozjak iz Maribora, ki so se letos za spremembo napotili v Tulove grede (Velebit, nad Obrovcem). 27. aprila so Bajde, Jerabek in Senekovič preplezali dva smeri, potem pa jim je dež tako namočil opremo, da so morali odnehati.

Na srečanje alpinistk
Tradicionalnega mednarodnega srečanja alpinistk se bo letos udeležilo rekordno število naših predstavnic, kar je glede na trenutno stanje ženskega alpinizma v Sloveniji tudi povsem pravilno: Nadja Fajdiga, ki je podpredsednica združenja, Slava Mrežar – Suhač, sestri Perčič, Marija Sabolek, Vanda Reščič – Šušteršič in Alenka Žnidaršič, pridružiti pa se jim bosta skušali še Meta Meh in Marijana Šah. Srečanje bo v Dauphineji (Francija).

Preložene vaje z bajalico
Vaje z bajalico, ki jih za člane postaje GRS iz Ljubljane pripravljata dr. Tone Jeglič in Dušan Polajnar in bi morale biti to sredo, so morali zaradi težav preložiti.

32 iz AO Zagreb – matica
Tudi člane AO Zagreb —-Matica je v Paklenici oviralo slabo vreme, zato je 32 udeležencev napravilo le 123 vzponov. Preplezali so tri lažje prvenstvene smeri, Butkovič je soliral Mosoraško smer (vsega je opravil 34 vzponov) in z Vranjičanom ponovil Klin, preplezala pa sta tudi prvenstveno varianto »Rumble – rumble« (27. 4., V, A1, 130 m, 6 ur), ki se po dveh dolžinah odcepi od Klina. Klin sta preplezala tudi Kučinič in Ognančevič (Velebit).

Stena nad Ospom vzbuja zanimanje
Za Staro smer (Osp 77), ki je na sliki označena s št. 1 so potrebovali še 120 ur (efektivnega) plezanja, da so jo »nadelali«. Ker so imeli leto za tem (3, Goba) že precej prakse, so za Osp 78 potrebovali le še 90 ur in sedaj levo od Gobe Tržačani plezajo še eno smer. S št. 2 je označena Neznana smer, z 2a pa varianta Medo in s črtkano smerjo možnost spusta (priporočajo 50 m vrv) z dobrimi sidrnimi klini, ki so jih koristili med plezanjem prvih smeri. Kot zanimivost lahko omenimo, da je v nedeljo 6. t. m. Cergol spet soliral Osp 77, in to v vsega dveh urah.
Foto: Janko Plevel

Lepa si, zemlja slovenska
PD Tomos za knjigo planinskih fotografij prof. J. Ravnika

KOPER – Planinsko društvo »Tomos« iz Kopra se je odločilo za velikopotezno akcijo – omogočiti žele izdajo reprezentančne knjige nestorja naše umetniške planinske fotografije profesorja Janka Ravnika. Vse je že dogovorjeno: med 2300 odličnimi barvnimi diapozitivi za celostranske barvne reprodukcije so Izbrali 200 najlepših.
Knjiga, ki bo Imela format 21×36 cm, bo vezana v celo platno z barvnim ovitkom, plačati jo bo mogoče v šestih zaporednih mesečnih obrokih (skupna cena 650 din), izšla naj bi pri založbi LIPA v Kopru itd. Samo en pogoj je – zbrati je potrebno vsaj 4500 naročnikov, kar pa po mnenju poznavalcev ob primerni propagandi ne bi smelo biti problem. Prednaročila sprejema do 15. junija letos PD Tomos – 68000 KOPER (napisati je potrebno točen naslov, številko osebne izkaznice in kdo jo je izdal, mesto zaposlitve in kako boste plačali – v enem obroku ali petkrat po 110 in enkrat po 100 din). Založnik bo potem obveščal, kdaj se bo pričele vplačevanje, na kateri žiro račun in kdaj je pričakovati izid.

Pekel vabljiv, a malokdo ve zanj
V bližini Borovnice tudi pravi raj za plezalce – Stena je visoka 100 m

LJUBLJANA – Borovnica leži v kotlini, ki jo omejujejo okoli 900 m visoki hribi, le na severozahod je odprta na Ljubljansko barje. Na SV se dviga Planina, na V Smrekovec in Krimček, na JV Bregovi in na JZ Menišija s Trebelnikom. Že sama vas je zato vredna obiska, še bolj pa izletnike privlači soteska imenovana Pekel. Privablja s svojo prvobitnostjo, pa tudi zato, ker je vključena v krožno ljubljansko mladinsko pot.
Le redki alpinisti pa vedo, da je soteska Pekel tudi pravi raj za plezalce, oziroma vsaj za njihov trening. Z vlakom je do Borovnice le 20 minut, nato pa peš dobra dva kilometra skozi vasici Dražico in Ohonico do gostišča v Peklu. Z avtom pa je mogoče skozi Vrhniko in mimo gradu Bistra, z glavne ceste pa je mogoče zaviti tudi že na Brezovici in nato skozi Podpeč in Preserje nadaljevati do Pekla.
Prve skale za trening so vidne že od gostišča (za pozimi so zanimive grape), vsekakor najbolj zanimivi pa sta Velika in Mala stena, ki sta del poraslega hrbta Grede na levi strani soteske. V Mali steni je mogoče brez nadaljnjega plezati tudi v dežju, ker so plezalci »pod streho«. Velika stena, ki je od Male oddaljena le okoli pet minut. Je visoka celo okoli sto metrov. Dalje je zanimiva tudi 40-metrska stena nad V. slapom, raziskati pa bi bilo vredno tudi možnosti v Bregovih in Krimčku.
V stenah nad Peklom so v zadnjih petih letih veliko plezali Igor Cviren, Janez Rot, Tone Palčič in Vinko Švigelj, vsi člani PD Borovnica, pri katerih je mogoče dobiti tudi podrobnejša navodila in opise smeri (T. Palčič: 81883 Borovnica 182, telefon v službi 22-712/367). Teren je primeren tudi za obisk udeležencev alpinistične šole, čeprav so preplezane smeri večinoma pretežke za tečajnike.

F. S.

AO Črna se odpravlja na Norveško
S prostovoljnim delom do denarja za odpravo – V slovite stene

ČRNA – Norveške gore naši alpinisti že poznajo, v njih je začrtano celo že nekaj naših prvenstvenih smeri, toda še vedno so mikavne. Letos med 16. julijem in 15. avgustom jih namerava obiskati 11 članov AO Črna, ki se jim bo priključil še predstavnik AO Ravne, vodja pa je Viktor Povsod. Plezati nameravajo predvsem v Romsdalshornu in Trolltindenu, če pa bo čas (in vreme) pa tudi v Trollveggnu in Trollstigenu.
Na pot bodo odšli z dvema kombijema in tabor nameravajo postaviti blizu Andalsnesa, ob fjordu Romsdals. Denar so si do polovice že prislužili sami. Po naročilu TOZD Metalurgija so napeljali 1000 m kabla, omogočili so jim, da sežigajo plastificirane zaboje in s tem zaslužijo, izdali so lično značko, vsak pa mesečno že dalj časa prispeva po 300 din. Vsi, ki sodelujejo pri pripravah, računajo, da bo odprava vplivala na nadaljnji razvoj alpinizma v tem delu Slovenije nadvse pozitivno, zato se ne ustrašijo nobenega dela in z ramo ob rami garajo ob prostem času tisti, ki so bili izbrani in tisti, ki bodo plezali le v domačih gorah. Odpravo organizirajo v počastitev letošnjih obletnic in ob 30 – letnici dela – PD Črna na Koroškem.

FRANCI SAVENC

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja