VSEBINA
06 REPORTAŽA Z balonom čez Triglav.Čez Julijske Alpe.
16 Iščejo se. Uvodnik.
18 Salathe & Nose. El Capitan.
24 Cook ali Peary. Afere, skrivnosti…
28 Trmasti kot biki. Gjačung Kang ’99.
34 Nazaj proti svoji luknji. Potapljanje pod ledom.
37 Mojster snega in ledu. Marko Čar.
38 Gams izginja. https://gore-ljudje.net/novosti/gams-izginja/
40 Do pozabljenega kraljestva Guge. Tibet.
46 Dr. Slabe. Intervju.
51 Sanjski osvajalec.Robert Jasper.
52 S kolesom po slovenskem Krasu. Kolesarski namig.
54 Sijaj, sijaj sončece. Medicina.
56 PREDSTAVITEV Prečenje. Po grebenu Loške stene
62 POTOPIS Zlata mrzlica. Papua Nova Gvineja
70 Štorija o jami.Šimenkovo brezno.
72 Menorka.
74 Kramar’ca.Klasike.
77 Tomaž Košir. Fotogalerija.
Fotografija na naslovnici: Balon nad Triglavom. Fotografija: Urban Golob
Iščejo se…
V zrak naj bi se dvignili v ponedeljek. Krasno. Potrebovali smo močno temo in prelet balona čez našo najvišjo goro se nam je zdel primeren. V ponedeljek je pihalo in že v nedeljo smo ga odpovedali. Potem naj bi se v torek veter nad Kredarico, kjer potekajo naše najustreznejše meritve, umiril in mi bi poleteli. Pa se ni in smo ostali na tleh, vedno bolj nervozni. Še vedno brez nosilnega članka, zaradi katerega je trpela izvedba vseh drugih. Datum oddaje tega izdelka v tiskarno pa se je vse bolj bližal. »Če gre kaj narobe, je priprava te revije strašanska muka,« smo negodovali. Zakaj ne moremo poškljocati teh balonov na Ljubljanskem barju, tako kot počnejo vsi drugi, in dodati neko splošno besedilo o krasnem lebdenju v zraku in neslišnem drsenju in bla, bla, bla … Zakaj ravno čez Triglav in zakaj prav letos nenehno piha? V sredo je še vedno pihalo in Grega je ob šestih zjutraj, ko sem ravno zagnal motor prav tako zaspane in prezeble škode, odpovedal polet.
Ideja nam je padla na pamet ob prebiranju knjige Filming the impossible, v kateri avtor opisuje prelet balona čez najvišjo goro sveta, čez Mount Everest. To se da? Začeli smo razmišljati, kako bi bilo, če bi mi napravili kaj podobnega. Seveda ne čez Everest, za začetek bi izbrali najvišjo domačo goro, Triglav. Zbrali smo nekaj telefonskih številk najbolj znanih slovenskih balonarjev in se najprej obrnili na Grego Trčka, ker je nekoč nekdo od naših že letel z njim nad že omenjenim Barjem. Prišel je v uredništvo in začel sem nakladati o potrebi po balonarskem članku in se previdno približevati preletu čez Triglav. Iz izkušenj vem, da obstajata dve vrsti ljudi, s katerimi se ukvarjamo pri tej reviji. V prvo sodijo tisti, ki jim nič ni nemogoče – potopiti se v izvir Savice? Ja, seveda. Spust po soteski Lepene, dotlej še »nepresoteskane«? Prav. Smučati z vrha sveta? Ja, ampak jeseni, ko bo dovolj snega. Toda taki so, žal, redki. Več je tistih, ki jim je vse odveč, ki jim za uresničitev vsake ideje uspe najti tisoč ovir, pa čeprav bi bila njim najbolj v korist in čeprav gre za navadno turno smučanje po dolini Krme, recimo, ali kaj podobno nenevarnega in ne prezahtevnega.
No, in sem mencal in končno le izdavil: »… in torej bi bilo primerno, pravzaprav zaželeno, khm, če bi se seveda dalo, ker ne bi nikogar silili v nič, kar sam ne bi želel oziroma se mu ne bi zdelo dovolj varno, torej super bi bilo, ko bi opravili kak zanimiv prelet z balonom, mogoče čez hribe, ker smo ravno taka revija, pa ne vem, če bi šlo ravno čez Triglav …«
»To bi šlo, ja. Pravzaprav brez težav, skoraj rutinski prelet,« je moje nakladanje ustavil Grega, pilot do pred kratkim največjega balona v Sloveniji (in od še bolj pred kratkim spet).
»Aha? Čez Triglav?«
»Ja, čez Triglav, seveda. To mi je uspelo že dvakrat.«
Drugo je zgodovina. V četrtek je končno nehalo pihati in z dvema balonoma, večjo Ajdo in manjšim Fire Flyjem oziroma Fifijem, smo se podali na dveinpolurno potovanje od Kranjske Gore do Ljubljane. Članka seveda niste prezrli, saj ste se zaleteli vanj že pri nakupu revije.
Dober teden dni kasneje smo že v temi koračili po dolini Bale proti Brežičem in na vrh Plešivca, prvega (ali zadnjega, kakor hočete) vrha v grebenu Loške stene na skrajnem severozahodu naše domovine. Ob enajstih ponoči smo postavili šotore na njegovem kopastem vrhu in se naslednje jutro, ko nas je pobožalo sonce, odpravili na uživaško, a tudi dokaj naporno dvodnevno prečenje vrhov ene najmogočnejših zgradb matere narave v Sloveniji. Nekaj dni zatem smo prebijali led na Bohinjskem jezeru in se potapljali v njegove ledene globočine (no, Cic se je). Še nekaj podobnih »akcij« smo izvedli za to številko oziroma sodelovali pri njih, še več seveda v preteklih skoraj petih letih izdajanja revije.
Tega ne pišem zato, da bi opozoril na to, kako delovni smo ali kako zelo trpimo. Ravno nasprotno, rad bi pokazal na radost, da lahko počnemo stvari, ki bi jih tako ali tako počeli, tudi če Grifa ne bi bilo, in na še večjo srečo, da počnemo stvari, za katere sicer ne bi dobili priložnosti oziroma sploh ne bi vedeli, da obstajajo. Toda … (Izkušeni bralci Grifa ste vedeli, da sledi neizbežni toda, kajne?) Torej, toda naša vseprisotnost ima tudi slabe strani. Nekateri ste nas že opozorili, da ni pretirano okusno številko za številko prebirati spise vedno istih ljudi, se pravi ožjega uredništva. To drži in lahko si predstavljam, kako se počuti človek, ki mu že petič isti teden na mizo postavijo, recimo, kločeve nudlne. (Ta primer mogoče ni najbolj posrečen, saj so kločevi nudlni izredno okusna jed.) Druga stvar pod rubriko toda je
ta, da se pri najboljši volji ne spoznamo na vse reči in se tega tudi zavedamo. Še najmanj ena omembe vredna pa, da je Grif podjetje kot vsako drugo in zahteva tudi precej nepopularnega pisarniškega dela. Če nič drugega mora nekdo dvigovati telefone, odgovarjati na pošto, pripravljati pogodbe z vsemi živimi, skrbeti za oglaševanje, oblikovanje …, da se lahko drugi brezskrbno zabavajo na terenu.
Tale uvodnik je torej neke vrste razpis del in nalog sodelavca revije Grif. Potrebujemo ljudi, ki se spoznajo na področja, o katerih pišemo (pišemo pa pravzaprav o vsem, kar se zanimivega dogaja v naši naravni okolici). Precej akutno bi potrebovali nekoga, ki bi se lotil organiziranja kolesarskih člankov, ne bi se branili niti onih, katerih delovni področji sta v vodi ali v zraku, zelo veseli bi bili človeka, ki bi bolj konsistentno in selektivno poročal o dogajanju v naši votli zemlji, se pravi v jamah itn.
Ampak, kako je mogoče, da pri vseh mogočih revijah in časopisih, ki izhajajo in se ukvarjajo s podobnimi temami, ali se jih vsaj dotaknejo, ko postanejo modne, ravno nam manjka delovnega osebja? Ob vseh Slovencih, ki potujejo po zadnjem kotičku našega planeta, počnejo vse mogoče zanimive reči, ki jih zagledamo, ko odpremo še tako zakotno publikacijo? Že, že, ampak, ali ste kaj tega kdaj poskušali celo prebrati? Dobrih 90 odstotkov tega čtiva je neberljivega ali vsaj nedodelanega, površnega, fotografije dobre samo za domače albume in ne bi radi, da bi tak material postal prevladujoč še na teh straneh.
Verjamem, da je med našimi bralci precej takih, ki bi jih veselilo delo pri Grifu. Ljubljanska FDV sicer vsako leto izdela nekaj diplomiranih novinarjev, a z njimi si lahko bolj malo pomagamo. Samo novinarsko znanje ponavadi ne zadošča. Žalostno je to, da tudi obratno ne gre, brez pismenosti in poznavanja osnovnih obrtniških spretnosti tega poklica. Ampak mi smo potrpežljivi ljudje, pripravljeni smo si vzeti čas in tistim, ki bi jih zanimalo delo pri Grifu, pomagati pri pridobivanju tega znanja. Navsezadnje ste tudi vi nam dali čas, da smo se naučili izdelovati revijo, kot je Grif.
Tadej Golob
IMPRESSUM
Izdajatelj in založnik: Mythos d.o.o.
Direktor: Tomaž Drozg
revija Grif:
glavni in odgovorni urednik: Tadej Golob
oblikovanje: Matej Mejovšek, XXL Studio
urednik fotografije: Urban Golob
uredništvo: Maja Čonč, Mateja Pate, Katja Krasko
lektoriranje: Renata Hrovatič
V tej številki so sodelovali: Marjan Žiberna, Ciril Mlinar, Tanja Rojs, Aleksandra Voglar, Andrej Grmovšek, Boštjan Slatenšek, Peter Mežnar, Tomaž Jakofčič, Viktor Luskovec, Darko Berljak, Heinz Zak, Heinrich Baumgart, Peter Pehani, Špela Kristan, Bojan Brecelj, Živa Brecelj, Jure Čeh, Tomaž Košir, Karmen Zupanc, Urban Ažman, Simona Perpar Grilc, Bojan Strauss, Matjaž Šerkezi, Andrej Kokalj, Branko Ivanek, Franc Oderlap, Erik Švab.
Stališča avtorjev posameznih člankov ne odražajo vedno mnenja uredništva.
Naslov uredništva: Grif, Dunajska 106, 1000 LJUBLJANA, tel.: +386 61 160 43 67 tel.: +386 61 160 43 50 fax: +386 61 160 43 51 www. Mythos.si e-mail; grif@motomedia.si
Priprava za tisk: Maja Čonč, Mateja Zega
Agencija PRestige, Ljubljana
Izdelava filmov: CAMERA, Ljubljana
Tisk: Gorenjski tisk, Kranj
Oglasno trženje: Agencija PRestige, Komenskega 11, 1000 LJUBLJANA, tel.: 386 61 3000 700 fax: 386 61 1314 323
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Vse avtorske pravice si pridržuje izdajatelj. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije sodi edicija med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje petodstotni prometni davek.
Letna naročnina: 5290 SIT
Dejavnosti, ki jih opisujemo v reviji Grif, so lahko nevarne. Ne spoznavajte jih sami in ne posnemajte nepripravljeni in neizurjeni dejanj športnikov, ki jih opisujemo. Potrebna znanja vam bodo posredovali usposobljeni vaditelji v alpinističnih in jamarskih odsekih, plezalskih, jadralskih in drugih tovrstnih klubih po Sloveniji.
