V zadnjih (deset)let(j)ih se v alpskem svetu dogaja nekaj, kar je težko prezreti: predgórje in pogórje se (poleg gradbene dejavnosti in turističnega obleganja) za mnoge spreminjajo v kuliso za rekreacijo, tekmovanje in lovljenje časov, medtem ko njihov prvotni značaj – prostor dela, miru, življenja in krhkega ravnovesja – izginja iz vidnega polja.
To ni (zgolj) kritika tekačev ali pohodnikov, je bolj kritika tistih, ki dopustijo organizacije tekmovanj in same organizatorje. To je že prepozno opozorilo, da se je preveč spremenil način, kako nekateri ljudje, sedaj znameniti organizatorji, gledajo na goro: ne več kot na živ ekosistem, temveč kot na poligon, kjer šteje le hitrost, rezultat, GPS sled in osebni izziv. Vsemu skupaj zaradi splošnega subvencioniranje kmetijske dejavnosti v tem prostoru, ki se občasno znajde tudi s pobiranjem parkirnin, niti še ne preraste v spopad.
Če beremo naprej zapis Horschamp74, na planinah srečujemo vedno več tekačev, ki presekajo čredo, namesto da bi jo obšli. Odpirajo ograje in jih ne zaprejo, ker bi to vzelo trideset sekund. Preklinjajo pastirske pse, ki samo opravljajo svoje delo. Režejo serpentine, ker »podaljšujejo«, in ob prvem nalivu se zemlja odpelje v dolino.
To niso malenkosti. To so dejanja, ki se seštevajo v spremembo odnosa do prostora, ki ni prazen, ni nevtralen in ni tam zato, da ga nekdo »premaga«.
Na skalah in drevesih se pojavljajo trajni barvni znaki, ki ostanejo dolgo po tem, ko zadnji tekmovalec preči cilj. Tudi trakovi, ki bi morali biti odstranjeni, pogosto visijo tedne ali mesece, dokler se ne raztrgajo in ne razpadejo v koščke plastike po travnikih in gozdovih.
Začasno trasiranje je del organizacije. Tudi odstranjevanje mora biti del organizacije. Odgovornost ne konča na ciljni črti – občine, upravljavci in organizatorji morajo nadzorovati, da je teren po prireditvi resnično povrnjen v prvotno stanje.
Planina je prostor dela – in življenja
Nihče ne očita nikomur, da teče. Toda planina je tudi delovno okolje. Pastir nima časa, da bi ves dan zbiral razkropljene živali, ki jih je nekdo prestrašil s ponavljajočimi se prehodi.
Gora je tudi habitat živali, ki potrebujejo mir. In embalaža energijskega gela, odvržena v borovnice, ne izgine, ko se tekma konča. Gorskotekaška-kolesarska in »kao trail« tekmovanja bo potrebno zaradi malomarnosti in škode s poti prestaviti na planinske ceste? Teh je veliko in vsako leto več. Da ne omenjam(o) preveč, s kakšnimi imeni nastopajo organizatorji Trail Running Festival | Julian Alps, Slovenia / Triglav Trail Run izpred slovenskega muzeja (?) … Bog si ga vedi, kakšen naziv bodo Očaku prideli še najbolj(š)e (pre)plačani stand-up komiki v parlamentu? In Velika vas? Bike park Jezersko BURGER FEST?
PN
