Gorska nesreča na sodišču

Gran Sasso: tožilstvo zahteva arhiviranje preiskave smrti alpinistov Perazzinija in Gualdija

Teramo, februar 2026 – Po več kot letu dni preiskav je tožilstvo v Teramu uradno zaprosilo za arhiviranje (predlaga, da se postopek zaključi, ker po njihovi oceni ni dovolj razlogov za nadaljevanje pregona) kazenskega postopka, odprtega po tragični smrti dveh romagnolskih alpinistov, Luca Perazzinija (42) in Cristiana Gualdija (48), ki sta decembra 2024 umrla v Vallone dell’Inferno na Gran Sassu. Po oceni tožilstva ni mogoče ugotoviti kazenske odgovornosti pri delovanju reševalnih služb, saj so bile razmere na gori tako ekstremne, da bi vsak poskus hitrega posredovanja predstavljal nesorazmerno tveganje.

Po obdobju zatišja številna gorska reševanja
Preiskava smrti na Gran Sassu
Ob slabi napovedi prepoved?

Tragedija v Vallone dell’Inferno
22. decembra 2024 sta se Perazzini in Gualdi odpravila na zimski vzpon na Gran Sasso. Med hitrim poslabšanjem vremena sta zdrsnila in padla v strm žleb Vallone dell’Inferno, na približno 2700 metrih nadmorske višine.
Preiskava je pokazala, da je bil padec izjemno hud: Perazzini je med padcem izgubil en čevelj in en rokavico, ostal je z golim stopalom izpostavljen orkanskemu vetru in sneženju, vidljivost je bila skoraj nična, veter pa je dosegal 100 km/h.
Takšne razmere so močno zmanjšale možnosti preživetja, še preden so reševalci sploh lahko posredovali.

17 klicev na pomoč — a vreme je preprečilo posredovanje
Eden ključnih elementov preiskave je bila analiza 17 telefonskih klicev, ki jih je Cristian Gualdi opravil med 22. decembrom popoldne in večerom. Kljub stalni komunikaciji s centrom za reševanje je bilo posredovanje objektivno onemogočeno: helikopterski polet je bil zaradi vetra in sneženja nemogoč, reševalne ekipe na tleh so se morale večkrat umakniti, v eni od faz iskanja je enajst reševalcev obtičalo v objektu na Campo Imperatore zaradi okvare žičnice in snežnega viharja.
Tožilstvo je poudarilo, da bi vsak poskus takojšnjega dostopa pomenil neposredno ogrožanje življenja reševalcev, kar je v nasprotju z vsemi protokoli gorskega reševanja.

Od »neznanega storilca« do preiskave proti vodji reševanja
Preiskava se je začela na pobudo družin, ki so želele razjasniti, ali je bil odziv reševalnih služb ustrezen. Sprva je bil primer voden proti neznanemu storilcu, nato pa je bil v preiskavo vključen odgovorni predstavnik abruškega gorskega reševanja, z obtožbo malomarnosti zaradi opustitve dolžnega ravnanja.
Tožilstvo je pregledalo: vse komunikacije med alpinistoma in centrom za reševanje, posnetke vremenskih postaj, opremo, najdeno ob telesih, protokole reševalnih služb, pričevanja reševalcev in strokovnjakov za gorsko varnost.

Zaključek tožilstva: reševalci so ravnali pravilno
Po obsežni analizi je tožilstvo ugotovilo: da ni bilo zamude, ki bi jo lahko pripisali malomarnosti, da so reševalci ravnali v skladu s protokoli, da so bile razmere objektivno neprimerne za kakršno koli takojšnje posredovanje, da bi poskus reševanja v tistem trenutku pomenil nesprejemljivo tveganje za življenja reševalcev.
Zato je bila vložena zahteva za arhiviranje postopka.

Družine lahko vložijo ugovor
Družine Perazzinija in Gualdija imajo po italijanski zakonodaji pravico, da se v 20 dneh pritožijo na odločitev tožilstva. Če bodo to storile, bo o nadaljevanju postopka odločal preiskovalni sodnik.

Primer, ki je odprl širšo razpravo
Tragedija na Gran Sassu je v demokratično in pravno razviti Italiji (na vzhodu smo še daleč od tega) sprožila razpravo o: mejah gorskega reševanja, odgovornosti v ekstremnih razmerah, komunikaciji med alpinisti in centri za reševanje, ter o tem, ali bi morale biti opozorila o vremenu še bolj zavezujoča.
Za zdaj pa se zdi, da bo primer — razen če družine ne bodo uspele s pritožbo — pravno zaključen.