Gre za enega najtežje pričakovanih jesenskih naslovov v žanru drame in pustolovščine. Film bo v izbranih kinematografih premierno prikazan 9. oktobra 2026, nato pa 16. oktobra na Apple TV.
Zgodba temelji na resničnih dogodkih in osvetljuje manj znano plat življenja Tenzinga Norgaya(Genden Phuntsok), himalajskega plezalca, ki je skupaj z Edmundom Hillaryjem (Tom Hiddleston) kot prvi stopil na vrh Everesta. Ob njem stojita žena Dawa (Thinley Lhamo) in Jill Henderson (Caitríona Balfe), ki pomagata prepričati vodjo odprave polkovnika Johna Hunta (Willem Dafoe), da Tenzing ne sodi le med nosače, temveč med člane plezalne ekipe. Film razkriva napetosti med kulturami, razredi in ambicijami, a na vrhu sveta vse to odpade – ostaneta le spoštovanje in zaupanje.
Režiserka Jennifer Peedom, znana po dokumentarjih Sherpa in Mountain, se vrača k vprašanju, kaj pomeni »osvojiti« goro. Za Tenzinga Everest ni trofeja, temveč Chomolungma – sveta mati boginja, kar filmu daje duhovno globino in kontrast zahodnemu pojmovanju »osvajanja«.
Kdo je prvi Slovenec, ki se je srečal s Tenzingom Norgayem (1955)
Kot zanimiv zgodovinski dodatek velja omeniti, da se je kot prvi Slovenec s Tenzingom Norgayem srečal leta 1955 (zaenkrat) neznani popotnik (če morda veste, kdo bi to lahko bil, lahko tudi spodaj dopišete) iz Zagorja ob Savi. Srečanje se je zgodilo v Dardželingu, kjer je Tenzing takrat živel in delal kot glavni inštruktor na himalajskem plezalnem inštitutu.
Slovenec je v svojem (popotnem) zapisu pustil izjemno dragocen portret Tenzinga — ne kot svetovne ikone, temveč kot človeka. Opisal ga je kot presenetljivo skromnega, izredno prijaznega, toplega in preprostega, kljub svetovni slavi, ki jo je dosegel po vzponu na Everest. Zapisal je, da bi bil Tenzing lahko »prav tako znan zaradi svoje skromnosti kot zaradi svojih junaških podvigov«.
V njegovem domu je srečal tudi Tenzingovo ženo, otroke in sorodnike, kar je še poudarilo vtis, da je Tenzing živel mirno, družinsko življenje, daleč od pompa, ki bi ga človek pričakoval od prvega osvajalca Everesta. Slovenec je bil posebej ganjen nad tem, da je Tenzing kljub slavi ostal človek iz svojega kraja, iz svojega naroda, zvest šerpaski skupnosti, njenim običajem in jeziku.
V zapisu je poudaril tudi Tenzingovo neomajno predanost Himalaji, njegovo ljubezen do gora in dejstvo, da se je najbolje počutil prav tam — »v gorah se mu zdravje popravi in se zredi«, je zapisala njegova žena.
Srečanje iz leta 1955 tako predstavlja prvi slovenski osebni pogled na Tenzinga Norgaya: ne kot mit, temveč kot človeka, ki je ostal skromen, topel in iskren — in prav zato še večji.
