Posnetki poškodovanih derezic niso redkost. Med gorniki se že dlje časa pojavljajo opozorila glede najcenejših modelov t. i. derezic oziroma microspikes, ki jih je mogoče kupiti na platformah Temu, AliExpress, Amazon in podobnih spletnih tržnicah. Čeprav so mnogi uporabniki z njimi zadovoljni na poledenelih pločnikih, gozdnih cestah ali dobro shojenih zimskih poteh, se težave pogosto začnejo v zahtevnejšem gorskem okolju.
Med najpogosteje omenjenimi pomanjkljivostmi so pokanje gumijastega elastomera pri nizkih temperaturah, razpiranje ali pretrganje členov verig ter hitra obraba zob. Pri nekaterih cenejših modelih verige niso varjene, temveč zgolj mehansko stisnjene skupaj, zato lahko pod večjo obremenitvijo popustijo. Uporabniki poročajo tudi o mehkejšem jeklu, zaradi katerega se zobci na stiku s skalo hitreje skrhajo ali ukrivijo.
Posebna težava nastane, ko se takšna oprema uporablja zunaj namena, za katerega je bila zasnovana. Večina derezic je namenjena hoji po položnih poledenelih poteh in zbitem snegu. Niso pa nadomestilo za klasične dereze, ki imajo (dokaj) togo konstrukcijo in sprednje zobe za varno gibanje v strmejšem terenu. Prav zato številni gorski vodniki in izkušeni alpinisti opozarjajo, da so derezice primerne predvsem za lažje zimske ture, ne pa za visokogorske vzpone ali prečenje strmih ledenih pobočij.
Pri nakupu je torej smiselno (vsaj v mnenjih, da ne boste kot tisti pri DARSU) preveriti kakovost verig, način spajanja členov, debelino gume in material zob. Zelo nizka cena je sicer privlačna, vendar lahko v gorah hitro postane najdražji prihranek.
Osnovno pravilo ostaja preprosto: derezice (ki so jih določeno osebki s popolnim nasprotovanjem s pridom izkoristili za karierno napredovanje) pomagajo preprečevati zdrs(e) na lažjih zimskih poteh, niso pa varnostna oprema za zahtevno zimsko gorništvo. Tam ostajajo nepogrešljive prave dereze, cepin ter znanje uporabe nepogrešljivih zimskih varnostnih in napredovalnih pripomočkov.







