TOVARI 1948. št.01

V septembru 1946 so sovjetski planinci pripravili veliko ekspedicijo na najvišjo gorsko planoto na »streho sveta« – Pamir.
Drago Ulaga
Reševanje izpod plazu
Med smučarji in planinci je navada, da prav vsi pomagajo in rešujejo, da opustijo nadaljevanje še tako lepe ture, če je treba reševati, ali hiteti po pomoč. In če bi se zgodilo, da kdo to nevede ne bi spoštoval, tedaj bi ga vsi izobčili, ožigosali, razkrinkali.
Ponesrečenec pod plazom, če je pri zavesti, zaupa, da ga bodo reševali.

Reševalci stoje pred težko preizkušnjo. Nekaterim ljudem je dano, do so v takih primerih izredno razsodni in hitri. Tako je tudi s človekom, ki ga je plaz potegnil za seboj. V sekundi je morda odvrgel palice, nahrbtnik, v sekundi se jo odločil glede borbe. So po tudi taki, ki v razburjenju ne morejo nič pametnega ukrenili. Za te je prav posebej potrebno, do so vnaprej točno poučeni o možnosti in o načinu reševanja.
TRI TOČKE SI JE TREBA ZAPOMNITI
Če si ostal pri nesreči gledalec, tedaj je tvoja sveta dolžnost, da bistro gledaš, opazuješ in si vse zapomniš. Za reševanje je velikega pomena, da si zapomniš točko, kjer je smučarja zajelo in izpod odneslo; dalje si moraš zapomniti točke, kje si posameznike zadnjikrat videl, in končno še točke, kje misliš, da ležijo.
Ko je plaz opravil svoje, je treba najprej presoditi, če ne grozi ponovni plaz. Če te nevarnosti ni, tedaj je trebe takoj na plazovno grobljo in pomagati. Nekje boš videl morda roko ali smučko, ki štrli iz snega, tu je treba pomagati, reševati, izkopavati. Računaj z morebitnimi zlomi, zato ravnaj kljub naglici obzirno. Za zasilno sondiranje terena uporabljaj smučarsko polico in žokaj z vrhnim delom v sneg. Pri odkopavanju si pomagaj s smučko, z aluminijasto skodelico ali tudi kar z rokami.
V primeru, kadar je ostalo več tovarišev pod snegom, je treba tokoj poslati po pomoč, alarmirati je treba zdravnika in izkušene reševalce, če pa teh ni v bližini, je treba poklicati odgovarjajoče število močnih ljudi.
Zgodi pa se tudi, da si ostal sam, da je vse tovariše zasulo. V tem primeru moreš plaz markirati, preden odsmučaš po reševalce. Označi zlasti mesto, kjer si tovariša poslednjikrat videl, pa tudi približno mesto, kjer meniš, da leži. Pri povsem pravilnem postopku označiš tudi mesto, kjer je tovariša ali skupino zajelo. Za tovrstno markiranje se poslužuj nahrbtnika oziroma predmetov v njem. Markiranje je važno, kajti rešilni ekspediciji v dolini boš moral vse razložiti; sam najbrže ne boš mogel zdržati tempa s katerim bodo hiteli reševalci na lice mesta. Napravil jim boš skico, da se bodo takoj orientirali.
DOBER LOVSKI PES – KORISTEN ČLAN REŠILNE EKSPEDICIJE
Za reševanje izpod plazov imajo v svetu posebno izurjene pse. Ti preletijo plazišča in često kaj kmalu ugotovijo mesto, kjer čaka ponesrečenec na pomoč. Če ne razpolagamo s specialno izurjenim psom, si pomagamo z lovskim, policijskim ali pa kar z dobrim domačim psom.
Člani reševalne odprave vzamejo s seboj 3 do 4 m dolge sonde, to je palice za preiskovanje plazišča, lopate, volnene odeje, šotorska krila, termoforje, ročno lekarno, nosilo, sani in podobno. V Švici, kjer so lavine pogoste in pokončajo letno povprečno po 14 oseb, imajo planinske rešilne postaje specialno orodje za reševanje izpod plazov. Sonde so železne in zložljive, do jih lahko nosiš v navadnem nahrbtniku.
Zdravnik naj bo redni član rešilne odprave, sicer pa jo vodi načelnik, ki je vešč v organiziranju reševalnega postopka. Prvo nalogo opravi izurjen pes, ki ugotovi ležišča ponesrečencev. Če ne ugotovi mesto vseh, je treba teren načrtno preiskati. V ta namen se postavijo reševalci v vrsto in pričnejo žokati no kritičnem mestu od spodaj navzgor, to je v smeri od dolenjego roba plazovne groblje proti strmini.
Kadar je treba preiskati ves plaz, je treba ravnati po naslednjih pravilih: Reševalci s sondami se postavijo v dolgo, vojaško poravnano vrsto in stoje v ozki razkoračni stoji. Razdalja od moža do moža znaša 30 cm. Pri sondiranju zabodejo palico najprej ob zunanji strani levega stopala, nato med nogami, nato ob zunanji strani desnega stopalo. Sledi kratek korak naprej. Tako preiščejo ves plaz. Izkušeni reševalci povsem zanesljivo čutijo, če zadenejo s sondo ob zmrzla tla, skalo, človeško telo ali smučko. Žokajo po pravilu vse do tal.
Zgodi pa se tudi, da je plaz globlji in ga na ta način ne morejo preiskati. V takem primeru začnejo s kopanjem jarkov, vendar ne počez, temveč navzdol. Ti jarki so 100 cm široki in 3 do 4 metre oddaljeni drug od drugega.
Delo je težavno in zahteva ogromnih naporov. Toda reševalci vedo, da morejo često pomagati tudi še po preteku mnogih ur in celo več dni. O nekem dijaku sem bral, da je zdržal pet ur pod 4 m globoko snežno odejo. Veliko je odvisno od kakovosti snega in od pritiska, ko se je lavina ustavila. Če je naletela na nasprotni breg ali skalovje, tedaj se je masa v hipu stisnila in ponesrečenec je v trdnih kleščah, kakor zazidan. Če pa se je plaz sam po sebi ustavil in če ni zajel ledenih skladov in skalovja, je nevarnost za življenje manjša. Vedeti moramo tudi to, da ni vseeno, če leži ponesrečenec v gorenjem, srednjem ali globokem sloju plazišča. Tik pod površino je dobra možnost dihanja, toda človek kaj kmalu zmrzne; dober meter pod snegom je topleje – živiš lahko več dni; v globokih plasteh je sicer toplo, toda človek se zaduši.
Delo je neprimerno olajšano, če so bili ponesrečenci opremljeni z lavinskimi vrvicami. V tem primeru nastopijo reševalci z lopatami in ponesrečenec je kmalu v rokah zdravnika.
Kadar gre za velike rešilne odprave (množična nesreča!), tedaj je treba ločiti dve skupini reševalcev: v prvi hite možje s sondami in lopatami, pa zdravnik in pes, v drugi pa reševalci s sanmi, nosili, odejami, plamenicami, svetilkami, morebitnimi gasilskimi žarometi itd. Pri delu, ki bo trajalo dan in noč, morda več dni, je treba misliti prav na vse: od prevoznih sredstev za ponesrečence do hrane za moštvo, ki dela na terenu.
PRVA POMOČ SMUČARJU, REŠENEMU IZPOD PLAZU
»V svoj nahrbtnik je vzel zdravnik tudi potrebno za injekcije, tudi dolge igle za injekcije v srce. Tudi zdravnik ima doma vselej vse pripravljeno. V trenutku razburljivega alarma se ne sme nikoli zanašati na spomin, bolje je delati po spisku, ki si ga je bil že prej sestavil.« Razume se, da je vzel seboj tudi steklenico kisika.
Ponesrečenca očistimo od snega, ga odnesemo v zavetje in položimo na volnene odeje. Obložimo ga s termoforji, in sicer tako, da jih vstavimo med perilo in obleko. Obstojata poleg drugih, zlasti dve nevarnosti: da se je ponesrečenec zadušil ali da je zmrznil. O prvi pomoči pri zmrznjenju piše dr. Mirko Derganc (Prva pomoč, priročnik za sanitejce in bolničarje, str. 71, 72) naslednje:
»V zadnji vojni je nastal pri postopanju z zmrznjenimi deli telesa popoln preokret. Namesto drgnjenja s snegom na mrazu in nato previdnega postopnega segrevanja, prenesemo zmrzlega takoj v topel prostor (vendar ne k ognju ali vroči peči), zmrznjeni del držimo najprej v mlačni, potem pa v topli vodi, dokler se ne ogreje in dokler ni krvnega obtoka.
Pri prenašanju zmrzlega človeka pazimo, da ne zlomimo roke ali noge, ki so krhke kot iz stekla.
Čim se telo in udi omehčajo, pričnemo z umetnim dihanjem.
Znani so slučaji, da so oživeli ljudje, ki so več dni ležali navidezno mrtvi v snegu!
Šele ko se zmrznjenec zave, mu dajmo toplega čaja z alkoholom ali močne črne kave.«
Podobno postopamo tudi na planem, kajti pri reševanju izpod plazov računamo s tem, da ni v bližini koče; zato položimo ponesrečenca na sani, postlane s šotorovino in volnenimi odejami, ogrevamo pa ga posebej še s termoforji. Celokupna prva pomoč, postopek pri ogrevanju, pri umetnem dihanju, pri opremi za transport, vsa medicinsko reševalna prizadevanja naj se vršijo pod izključnim vodstvom zdravnika (če je navzoč).
DVA POUČNA PRIMERA
Od mnogih primerov smučarskih nesreč in prve pomoči, ki jih obravnava športno medicinski strokovnjak dr. Paul Gut iz St. Moritza v svoji knjigi »Secours et Hygiene pour Skieurs et Alpinistes«, naj navedem le dva, ker sta poučna, upam pa tudi, da bodo tovrstna resnična sporočila dvignila zanimanje za zimske nevarnosti v gorah. Primera sta vzeta iz smučarskega življenja v Švici.
Zasidran tik pod površino. – Dneve in dneve je snežilo, potem pa se je zjasnilo in nastal je zapeljiv, sončni dan. V gorah so izobesili svarilne tablice, ki so opozarjale na nevarnost plazov, dva turista pa sta se kljub temu podala na razmeroma lahko turo. Zvečer sta prispela na strmo vesino, kjer je prvega zasulo, medtem ko se je drugemu posrečilo, da se je v smuku rešil. Ker ni imel svetilke, pa tudi sicer ni imel pojma v reševanju izpod plazov, je odsmučal naravnost v dolino po pomoč. Ponesrečenec je ležal eno uro pod snegom, samo 40 cm pod površino. Smuči in palice so ga brezupno držale v snežni gmoti tako da se ni mogel ganiti. Ko smo žokali s palicami, nas je kaj kmalu pozdravil iz svojega groba – vedro razpoložen. – Svarilne tablice proti lavinam je treba jemati resno (za slovenske razmere povedano: Poslušaj svarila izkušenih – domačinov in planincev!).
O možu, ki je izgubil glavo. – Dolge dni je snežilo. Dva mlada, v življenju srečna zakonca, doma iz velemesta, sta se podala s smučmi na izlet. Hribov nista bila vajena, krenila sta brez smučarskega učitelja ali vodnika. Ko sta se vračala, utrujena zaradi novega snega, sta zašla na smučišče pod neko snežno opastjo, samo 50 m daleč od koče. Tega ne bi bila smela storiti, kajti pod opastmi, pod previsi so vselej ogromne mase snega, ki čakajo, da se usujejo po vesini. Ko je mlada žena izginila v plazu, je bil mož ves iz sebe; na vrat na nos je hitel k bližnjemu gorskemu SOS telefonu, da bi iz doline priklical pomoč, potem nas je čakal. – So ljudje, ki v razburljivem stanju niso kritični, ki so nesposobni za preudarno ravnanje; to so ljudje, ki »izgubijo glavo in živce«. Toda tudi v takih primerih smo pomočniki, ne sodniki. – Na licu mesta nam je lahko natančno povedal »tukaj leži moja žena«. Medtem ko je nekaj tovarišev montiralo Lindenmannove police za sondiranje, sem v naglici obrnil smučarsko palico, začel žokali v sneg, in sem takoj naletel na neko smučko in na nogo – bila je lepa žena, ležeča tik pod površjem, z glavo navzdol. – Štiri ure umetnega dihanja, kisik, srčne injekcije in vsa preostala sodobna pomoč, vse je bilo zaman. V hotelu je čakalo dvoje otrok na drevesce in darila, kajti bil je božični večer.