Tedenska tribuna, 3. november 1955
Minilo je skoraj že več kot 600 let odkar je Marko Polo, kot prvi Evropejec poslal v svet vesti o čez 2.500 km dolgem in čez 400 km širokem gorskem sklopu, ki pokriva površino preko 700.000 kv. km, kjer se čredijo in vrste gorski velikani, ukovani v večni sneg in led, ki prebadajo megle in oblake v višini nad osem kilometrov.
Ta veličastni gorski sklop se razprostira med Bramaputro, Gangesom in Indom, od Hindustana preko Pakistana, Tibeta in Kašmirja do Nepala, Sikima, Butama do Asama in Burme in se imenuje Himalaja, kar pomeni v jeziku tamošnjih prebivalcev (hi-ma – sneg in alaja stan ali dom) »Dom snega«. Prav gotovo je bil prvi Evropejec, ki je imel priložnost opazovati to zemeljsko čudo Marko Polo, za njim je prišel Samuel Turner, po njem pa Francis Hamilton in Moorcraft. Ti veliki alpinistični pionirji so obogatili svet z bogatimi dognanji in za himalajske vrhove so se jeli zanimati tudi najboljši alpinisti vseh narodov sveta.
Prva izrazito alpinistična ekspedicija je odšla na pot leta 1830 in je dosegla višino 5500 m, leta 1848 so raziskovalci in alpinisti prvič zagledali vrh Mont Everesta, ki ga domačini imenujejo Čomolungma (boginja matere zemlje), ki je dobil svoje ime po Georgu Everesta (1790-1866), častnem predsedniku geografskega inštituta Indije. Tam v Himalaji je čez 1100 šesttisočakov, nad 200 sedemtisočakov in preko 35 vrhov, ki presegajo višino nad 7500 m, največje zanimanje alpinistov in znanstvenikov pa velja 14 vrhovom, ki presegajo višino nad 8000 m.
Najvišji je Mont Everest 8888 m, katerega sta premagala Tensing in Hillary 29. maja 1953.
Na drugem mestu je K-2, Velika gora, 8611 m, na vrh te gore sta stopila 31. julija 1954 Achile Compagnoni in Lino Lacedeli.
Tretji najvišji vrh na svetu je Kangchendzonga 8579 m sta osvojila 25. maja 1955 Georg Band in J. Brown.
Četrti vrh na rang listi svetovnih gorskih orjakov Lhotse – 8501 m je še nepremagan?
Peto zemeljsko višino dosega Makalu 8470 m, ki so ga letos naskočili francoski alpinisti.
Šesti najvišji vrh na svetu je Daulagiri Bela gora 8167 m je ostal kljub številnim poizkusom in naskokom nepremagan. Sedmi orjak je Čo Oju 8153, nanj so se povzpeli lanske jeseni dr. Herbert Tihy, Pasang Dava in ing. Jökler.
Manaslu 8125 m je še népremagani vrh v nepalski Himalaji. To je cilj naše odprave.
Deveti vrh je Nanga Parbat Gora plazov in smrti, visok 8125 m, nanj se je povzpel 3. julija 1953 samohodec, ekstremist, človek nadpovprečnih alpinističnih dejanj Hermann Buhl.
Deseti najvišji vrh na svetu je bil premagan prvi Anapurna 8078 m; nanj sta stopila 5. junija 1950 Maurice Herzog in Louis Lachenal.
Enajsti, dvanajsti, trinajsti in štirinajsti osemtisočaki Hiden Peak, Broad Peak, Gašerbram in Gosaintan, višine 8068, 8047, 8036 in 8013 metrov pa še čakajo zmagovalcev.
Naše planinstvo hiti z naglimi koraki v množičnost. Pri nas je vsako leto več organiziranih planincev (45.000), vsako leto obišče naš veličastni planinski svet preko 500.000 ljubiteljev gora. V preko 85 matičnih planinskih društvih vzgajamo v 25 alpinističnih odsekih preko 1000 mladih in veliko obetajočih alpinistov, ki so sposobni zmagovati težke in najtežje prevesne stene, ukovane v led in sneg. Našim mladim alpinistom je doma že zdavnaj postalo mnogo pretesno; zato hočejo poskusiti srečo in sposobnosti tudi v tujih gorah, v stenah in razih.
Volje in poguma posedujejo naši plezalci in alpinisti dovolj. Uspešni in zmagoviti so bili v stenah Dolomitov, Wettersteina, Karwendla, Gesäuse, Hochköniga, Valisa, Grindelwalda, Dauphine in v Centralnih Alpah. Treba jim je le ustvariti osnovne tehnične pogoje, da preko Centralnih Alp in preko najvišjega vrha Afrike Kilimandžara (6010 m) in preko Ararata (5166 m) čim prej posežejo v boj za še nepremagane sedem ali osemtisočake. Nekateri med njimi so si s svojimi moralnimi in fizičnimi kvalitetami in velikimi alpinističnimi storitvami že kupili vozno karto de Bombaya, New Delhija ali Katmanduja, od koder vodijo poti strmo navzgor k visoko postavljenim ciljem.
Pri Planinskem savezu Jugoslavije je že formiran poseben komite strokovnjakov, ki naj čimprej pripravi odhod prve Jugoslovanske alpinistične odprave v Himalajo. Priprave so v dobrih rokah in potekajo v vse splošno zadovoljstvo, že 1956, prav gotovo pa leta 1957 bo morda zavihrala tudi naša zastava na enem izmed himalajskih vrhov. Po dosedanjih uspehih in zmagah naših plezalcev in alpinistov v težkih in najtežjih domačih in inozemskih stenah smo prepričani, da bodo tudi v Himalaji častno zastopali visoko raven našega alpinizma.
