7. julija 2025 se je za francoskega alpinista Charlesa Dubouloza skoraj vse končalo. Med vzponom na Gašerbrum IV (7925 m) v Pakistanu se je pod njegovimi nogami nenadoma udrl snežni most, zaradi česar je padel v ledeniško razpoko. Rešila ga je »majhna polica, ki se je pojavila od nikoder« — in morda še kaj več.
Dubouloz, znan (tudi) po samostojnem zimskem vzponu v severni steni Grandes Jorasses, je bil na odpravi skupaj s Symonom Welfringerjem. Tistega dne sta iskala mesto za šotor, saj je Welfringer trpel zaradi hudega glavobola. Izbrala sta majhno uravnino, ki se je zdela zaprta razpoka — odločitev, ki jima je prihranila trud, a Charlesa skoraj stala življenje.
Ko je stopil na snežni most, se je ta pod njegovo težo vdrl. »Vse je postalo črno,« je zapisal kasneje. Med padcem je čutil pritisk snega nad seboj, v glavi pa se mu je odvrtel trenutek sprejetja: »Tako je zdaj.« A ko je udaril ob tla razpoke, ga sneg ni pokopal. V refleksu je poskočil — in pristal na ozki polici, ki ga je rešila pred nadaljnjim padcem v globino.
»Pod mojimi nogami, brezno,« je opisal. Instinktivno je razširil noge, da bi razbremenil tanko stopnico pod seboj. Trpel je zaradi podhladitve, roke so bile porezane od snega in ledu, meča pa so mu »gorela«. A glava je ostala trezna, telo ji je sledilo. »Bolečina me ne bo vrgla v ledeniške drobovine,« si je obljubil.
Symon mu je priskočil na pomoč. »Oba sva vedela, da sem se pravkar izognil tragičnemu koncu,« je zapisal Charles. A izkušnja je pustila posledice. »Spet sem imel srečo. Veliko srečo. A vem, da mi nekega dne ne bo prizaneslo.«
Kljub temu sta nadaljevala vzpon, ki pa se je končal na višini 6900 metrov, ko je padec seraka uničil njun bazni tabor. Bila sta prisiljena obrniti.
Charles Dubouloz je s svojo iskreno pripovedjo na Instagramu pokazal, da tudi najbolj izkušeni alpinisti niso nedotakljivi. Njegova zgodba ni le opomnik o krhkosti življenja v gorah, temveč tudi o moči refleksa, treznosti in — morda — sreče.
