Plezanje, ki se (vedno) tesno prepleta z alpinizmom, ima (vse več privržencev), če izvzamemo tekmovalni šport, (in spet) vse več na videz nezdružljivih lastnosti, lahko pa te razvrščamo v specialnosti. Ker v deželi(ci) na južni strani Alp, sicer nešportna organizacija goji (ozkost) in spodbuja le tisto, kar prinaša (z izstopajočo posameznico) finančne rezultate (in ne mislečo osebnostno rast), lahko mirno zapišemo, da smo po redkih posameznikih in s še bolj redkimi posameznicami na samem repu pri plezanju zahtevnih, (tudi na nek način športnih) večraztežajnih smeri. Ampak z dobrimi, plačanim managementom se da vse to prikriti in skriti gledalcem, ki še vedno čakajo prihod kralja (od)rešitelja, kraljica je že prišla … Ratio (pa) spoznava druge (pod)zvrsti!
Če (tako) za (dober) primer skočimo na drugo stran Alp v zadnjem času, lahko beremo in gledamo, kako je Lara Neumeier po sedmih dneh »dela« preplezala enajst raztežajev smeri End of Silence (8b+, 360 m) v Feuerhörndlu. Lara je tako postala šele druga »madam«, potem ko je leta 2012 prvič preplezala to smer njena dobra prijateljica Babsi Zangerl. Za tovrstno plezanje je potrebno kar nekaj časa, (pred)znanja, priprav, primernega vremena in motivacije ter nenavsezadnje: potrebni so soplezalci, ki znajo dejavno varovati, pomagati. Laro so tako pri tem zadnjem (po)dvigu spremljali: Romy Fuchs, Tobi Ebner, Manu Papert in SteUen Hilger, s katerim je na koncu v enem dnevu v popolnih pogojih (padla in ponovila je le prvi raztežaj) uspela vse raztežaje splezati v kot prva v navezi in v prvo. Številka dva v zloglasne ‘Alpske trilogije’ je za njo odkljukana, tako da ji je v Wilden Kaiserju ostala le še ‘Des Kaisers neue Kleider’.
Plavolasa Lara, ki ji ob začetku drugega četrtstoletja njenega življenja sedaj zmanjka centimeter do 170, se je rodila v Allgäuu in odraščala na Zgornjem Bavarskem, le streljaj od Avstrije. Alpe so tako oblikovale Larino vsakdanje življenje že od otroštva. Njena družina se je vedno ukvarjala z vsemi vrstami gorskih aktivnosti: planinstvom, smučanjem, gorskim kolesarjenjem; poleti tudi s plezanjem, večinoma po italijanskih in francoskih stenah: tam se je zanjo vse začelo.
Pri enajstih letih jo je šolski plezalni program pripeljal v telovadnico, kjer je trenirala in se igrala s svojimi vrstniki. Dve leti pozneje je že prvič tekmovala v plezanju, čeprav je že tako zgodaj v življenju kmalu opazila, da jo bolj zanima plezanje v naravi kot tekmovanje na plastičnih stenah. Že v najstniških letih se je spet usmerila v naravo, kar je pomenilo tudi pridobivanje izkušenj z večraztežajnim plezanjem na lahkih smereh, ki jih je plezala s stricem.
18-letna je odkrila svet zahtevnejšega alpinističnega plezanja. Ravno je opravila maturo, ko so ji prijatelji pokazali, kako je plezati težke smeri v gorah. V tem obdobju je spoznala tudi »čudežno« Babsi Zangerl, kar je pomembno prijateljstvo za Larin razvoj. Babsi ji je omogočila »hitri tečaj« tradicionalnega plezanja, ki ji je zelo koristil, in to veščino je Lara od takrat izpopolnila in jo intenzivno uporablja.
Nekaj let zahtevnega večraztežajnega plezanja v kombinaciji s pustolovščinami je bila odlična osnova za velike stene. Leta 2023 je Lara prvič stala ob vznožju El Capitana v narodnem parku Yosemite. Njena partnerica: Babsi. Dami sta skupaj preplezali El Corazon, ki ga Lara opisuje kot popoln uvod v to mitsko granitno skalno formacijo – in plezanje po velikih stenah. Za Laro je to še vedno eden njenih najbolj nepozabnih vzponov – skupaj z El Niñom prav tako v El Capu. Tu pa je še vedno odmeven vzpon: izjemno zahtevna tradicionalna smer Psychogramm na Bürser Platte v Avstriji – njen vzpon je bil tudi prvi ženski vzpon smeri Alexa Lugerja iz leta 2014.
»Kdor je bil tam, enkrat ve: Yosemite, te ne izpustijo,« pravi Lara, ki se osredotoča na tradicionalne velike stene in alpske smeri, medtem ko ležerno opravi nekaj težjih vzponov v Frankenjuri. Na njenem seznamu so že znane smeri, kot so Cringer, Battle Cat in Mr. Incredible – če naštejemo le nekatere.
Njena najljubša plezalna stena je zagotovo Hängender Stein, kjer redno pleza med študijem, treningi v telovadnicah in dolgimi dnevi v gorah. Razlog? To je stena, kjer se lahko hkrati zahtevno pleza in dostop terja kar nekaj kilometrov.
Kar Laro ohranja tako zaljubljeno v plezanje in gore so intenzivne izkušnje: pustolovščina, neznano, globoka povezanost z naravo. Motivirajo jo dolgi dnevi v stenah, med katerimi se lahko fizično in psihično potrudi, kar je posledično nagrajeno z nepozabnimi trenutki, ki ostanejo z njo še dolgo in ji dajejo moč za trening v mestu.
8a.nu/news/lara-neumeier-does-360m-end-of-silence-8b+-61dbt
imschatten.photo/50rp-climbers-posts/21-lara-neumeier
