Slovenec, 6. avgust 1935

V nedeljo je škof dr. Rožman na Škrlatici blagoslovil spominski križ, ki so ga postavili Skalaši
V jeseni preteklega leta so jeseniški Skalaši izvršili zapuščinsko željo pokojnega Sandija Wisiaka ter so postavili na Škrlatici 4 m visok železen križ. Pokojni Wisiak se je zaobljubil postaviti ta križ, ako bo okreval po nesreči, ki ga je doletela pri smučanju na Rožci. Ni mogel izpolniti svoje zaobljube, usoda mu je preje ugrabila mlado življenje. Skalaši so smatrali za svojo dolžnost, željo pokojnega tovariša v polni meri izvršiti.
Prevzvišeni gosp. škof dr. Gregorij Rožman, ki se je radevolje odzval prošnji Skalašev, da bi osebno blagoslovil križ na Škrlatici, je dospel v Vrata v spremstvu nekaterih Skalašev že v soboto opoldne. Celo popoldne in pozno v noč so se zbirali Skalaši in prijatelji kluba v Aljaževem domu. Ponoči je močno deževalo. Vse je prevzemala velika skrb, ako se bo do prihodnjega jutra vreme toliko izboljšalo, da bo mogoča odločitev za pohod na Škrlatico. Pred nastopom zore je prenehalo deževati, v domu pa te bilo že vse živahno; vsi so se podali k sv. maši, ki jo je daroval prevzvišeni gosp. škof v kapeli sv. Cirila in Metoda.
Medtem so se globoko ležeče megle pričele trgati. Tudi v Vrata strmo padajoče stene Škrlatice so pogledovale izza meglene zavese. Vsa pozornost je bila obrnjena Prevzvišenemu, kaj bo odločil glede odhoda. Kot izkušeni planinec se je Prevzvišeni takoj odločil za odhod s pripombo, da je neštetokrat že v veliko slabšem vremenu hodil po planinah.
Dolga vrsta se je pričela premikati po poti na Škrlatico. Gosp. škof je ves čas vzdrževal enakomeren tempo, v kaminu pod vrhom pa se je izkazal kot odličen plezalec ter je ljubeznivo odklanjal pomoč Jožeta Čopa, ki je plezal pred njim. V pet in pol urah je dospela cela skupina na vrh Škrlatice. 160 Skalašev in planincev se je zbralo okoli križa. Uvodne besede je spregovoril predsednik jeseniške Skale g. Miha Čop. Predvsem je pozdravil prevzvišenega gosp. škofa dr. Gregorija Rožmana, ki se ni ustrašil naporna poti ter je prišel osebno na Škrlatico blagoslovit križ. Nadalje je pozdravil zastopnike planinskega polka, ki je poslal k tej slovesnosti dva oficirja in dijakanarednika dr. Miho Potočnika, ki sluti orožne vaje v tem polku. Pozdravil je zastopnika mariborske podružnica SPD gosp. Zorzuta ter vse ostale številne Skalaše in planince.

Gosp. škof dr. Gregorij Rožman je nato blagoslovil križ. V lepo zasnovanem govoru je poudarjal veliko tovariško ljubezen med Skalaši, ki so neizpolnjeno željo svojega ponesrečenega tovariša smatrali za svojo dolžnost ter postavili ta križ na povsem našem, najvišjem vrhu. Križ, ki ni samo znamenje trpljenja, ampak tudi simbol odrešenja, naj bo od nas … odcepljeni Koroški preko Karavank k … za južnimi vrhovi v spodbudo in naj dokazuje veliko odporno silo našega naroda. Vsem onim v planinah ponesrečenim, katerih spominu je namenjen, naj pa sluti kot skupni spomenik. Krasen nagovor je na vse navzoče napravil najgloblji vtis,
Za blagoslovitvijo je spregovoril predsednik centralnega kluba gosp. Franjo Vilhar, nato pa še gosp. Zorzut iz Maribora. Jeseniški pevci so zaključili to lepo slovesnost. Radi hudega mraza, ki je vladal na vrhu, se je vsa skupina podala v nižje zavetje, kjer se je odpočila in okrepčala. Ob 15.30 so dospeli vsi zdravi in čili v Aljažev dom z najlepšimi občutki velikega planinskega praznika, ki bo ostal vsem udeležencem neizbrisno v spominu.








