V gorah se spremembe (če ne upoštevamo podorov) ne zgodijo naenkrat. A ko se ozreš nazaj, vidiš, da je ledenik, ki si ga še pred leti opazoval kot mogočno belo gmoto, danes le še senca samega sebe. Tako bi lahko strnili letošnji Gletscherbericht – poročilo o stanju ledenikov, ki ga vsako leto objavi Österreichischer Alpenverein. In letošnje številke so znova zaskrbljujoče.
Od 96 opazovanih ledenikov jih je kar 94 izgubilo dolžino. Povprečen umik znaša več kot 20 metrov, kar je sicer nekoliko manj kot v rekordnih letih 2022 in 2023, a še vedno med najvišjimi vrednostmi v 135-letni zgodovini meritev. A bolj kot številke skrbi strukturni razpad: ledeniki ne izgubljajo le dolžine, se zgolj ne tanjšajo, temveč se drobijo, razpadajo, razkrivajo skalne police, se trgajo in sesedajo vase.
Vzrok je znan: topel in suh zimski čas, ki mu je sledil izjemno vroč junij, skoraj pet stopinj nad dolgoletnim povprečjem. Skupna temperaturna odstopanja na visokogorskih postajah so bila okoli +2 °C, padavin pa je bilo kar 24,5 % manj od običajnega. Ledeniki se tako ne morejo več opirati niti na kratkotrajna ohlajanja – izgubili so preveč mase, da bi se lahko odzvali.
Med najbolj (pri)zadetimi je Alpeiner Ferner na Tirolskem, ki se je umaknil za več kot 114 metrov. Sledita mu Stubacher Sonnblickkees in Krimmler Kees, oba z več kot 90 metri izgube. Tudi Pasterze, največji ledenik v Avstriji pod Großglocknerjem, se krči naprej – leta 2025 za 54 metrov. Čeprav to ni največja izguba, je simbolna »teža« ogromna. Led(e)na povezava z višje ležečim Riffelwinklom, imenovana »Hufeisenbruch«, je še vedno prisotna, a po ocenah strokovnjakov ne bo zdržala več kot nekaj let. Ko bo pretrgana, bo Pasterze razdeljena na dva dela – spodnji bo postal toteiskörper, mrtvi led, ki bo počasi izginjal.
V ÖAV opozarjajo, da ni časa za resignacijo. Ledeniki so le najbolj vidni pokazatelj podnebne krize, ki v Alpah že vpliva na vodni režim, povečuje nevarnost naravnih nesreč in ogroža gorsko infrastrukturo. »Ne gre več za vprašanje, ali lahko ledenike ohranimo v njihovi nekdanji podobi. Gre za to, kako bomo ublažili posledice zase,« pravi Nicole Slupetzky, podpredsednica Alpenvereina.
Poročilo je poziv k ukrepanju – osebnemu in političnemu. Potrebujemo podnebno politiko, ki ne bo ogrožala narave, temveč jo varovala. Ledeniki namreč ne čakajo. Umikajo se vsak dan. In z njimi izginja tudi del gorske pokrajine, kot smo jo poznali …
