V petek, 8. maja 2026, je v severni steni Aiguille de l’Olan (3373 m) v masivu Écrins tragično umrlSébastien Ibanez, 44‑letni visokogorski vodnik, doktor filozofije, predavatelj na Université Savoie Mont Blanc in priznani raziskovalec alpske ekologije. Med vzponom ga je presenetila snežna kloža, ki se je odtrgala približno dvajset metrov pod vrhom in ga odnesla skoraj 400 metrov po severni steni. Njegov soplezalec je nesrečo preživel nepoškodovan in v šoku poklical pomoč.
Reševalci CRS Alpes so hitro dosegli kraj nesreče, a so lahko le potrdili smrt vodnika. Razmere so bile po večdnevnem sneženju in močnem vetru izjemno nestabilne; lavinski bilten je opozarjal na redke, a zelo občutljive klože na severnih pobočjih nad 2700 metri.
Vodnik, znanstvenik, pedagog
Ibanez je bil član vodniškega urada Chambéry, izkušen alpinist in cenjen učitelj. Na Univerzi Savoie Mont Blanc je bil maître de conférences na področju biologije in ekologije ter pedagoški vodja študija biologije na kampusu Bourget‑du‑Lac. Njegovo raziskovalno delo je bilo posvečeno biodiverziteti visokogorskih ekosistemov, zlasti rastlinam in njihovim interakcijam v ekstremnih okoljih.
Bil je tudi dejaven v kolektivu Rimaye, skupini znanstvenikov, ki opozarja na ranljivost alpskega okolja in vplive podnebnih sprememb. V javnosti je nastopal premišljeno in odgovorno; v člankih je pogosto razmišljal o vlogi znanstvenika med nevtralnostjo in aktivizmom.
Alpinist, ki je povezoval svetove
Kot alpinist je bil Ibanez znan po svoji zanesljivosti, mirnosti in izjemni presoji. Tisti, ki so z njim delili vrv, so poudarjali, da je njegova prisotnost vedno vlivala zaupanje. Bil je tudi avtor več zahtevnih vzponov, med drugim prvenstvene smeri Voie sans nom v Écrinsih, ki jo je leta 2015 odprl skupaj z Nicolasom Draperijem.
V spominskem zapisu v Alpine Mag ga geomorfolog Ludovic Ravanel opisuje kot človeka, ki je znal povezati znanost, gorski svet in človečnost — kot nekoga, ki je razumel goro tako v njenem fizičnem kot simbolnem pomenu.
Zapustil je sled, ki presega gore
Sébastien Ibanez je bil človek, ki je znal združiti alpinistično strogo disciplino, znanstveno radovednost in globoko spoštovanje do živih bitij. Njegova smrt je pretresla tako vodniško skupnost kot akademski svet.
Za seboj je pustil: študente, ki jih je navduševal za ekologijo, kolege, ki so cenili njegovo strokovnost, prijatelje iz vodniških vrst in številne, ki so ga poznali kot tihega, predanega človeka, ki je gore živel — ne le plezal.
