Arnošt Černík (1926–1970)

človek, ki je gore znal tudi opisati

Arnošt Černík (1926 – 1970)

Med češkoslovaškimi alpinisti druge polovice 20. stoletja je imel Arnošt Černík posebno mesto. Ni bil le plezalec in organizator odprav, temveč predvsem izjemen publicist, pisec in popularizator gorništva, ki je znal svet visokih gora približati najširšemu krogu bralcev. Njegovo življenje se je tragično končalo leta 1970 pod perujsko goro Huascarán, vendar je za seboj pustil eno najpomembnejših gorniških knjižnih zapuščin v povojni Češkoslovaški.

Rodil se je 25. avgusta 1926 v Pragi, mladost pa je preživel tudi na Češko-moravskem višavju. Prve plezalne izkušnje je nabiral med skalami in jamami Češkega krasa. Po vojni je študiral pravo in diplomiral kot doktor pravnih znanosti, vendar ga je veliko bolj kot pravniška kariera privlačil svet gora. Sprva je delal na ministrstvu za zunanjo trgovino, po letu 1960 pa se je v celoti posvetil publicistiki in gorništvu.
Prijatelji so ga poznali pod vzdevkom Ajšek. Bil je dejaven alpinist, ki je plezal v Tatrah, Zahodnih Alpah in Pirenejih, obiskoval evropske vulkane ter raziskoval gorovja Korzike in Turčije. Med njegove najpomembnejše alpinistične dosežke sodi prvenstveni vzpon v severni steni Ararata (5165 m), najvišje gore Turčije, kjer je s tovariši potekala tako imenovana »češka smer«.
Čeprav je bil dober plezalec, je njegov največji vpliv nastal za pisalno mizo. Že od petdesetih let je objavljal članke v revijah Turistika a horolezectví, Krásy domova in Lidé a země. Napisal je vrsto knjig, v katerih je združeval gorniško zgodovino, geografijo in pustolovščino. Med najodmevnejšimi so Trůny bohů, Hora smrti, Mezi olympskými bohy, Ohnivé hory in Na ostrově krevní msty. Posebno mesto ima delo Zeměpis velehor, ki ga je pripravil skupaj z geologom in alpinistom Josefom Sekyro. Knjiga je veljala za eno najcelovitejših predstavitev svetovnih gorstev v češkem jeziku.

Pomemben pečat je pustil tudi na področju alpinističnega izobraževanja. Njegovi priročniki Technika zajišťování v horolezectví in Horolezectví so bili dolgo temeljna učbenika za češkoslovaške plezalce. Kot prevajalec je češkim bralcem približal tudi dela velikih imen svetovnega alpinizma, med drugim Maxa Eiselina in Heinricha Harrerja, avtorja znamenite knjige Sedem let v Tibetu.
Leta 1970 je prevzel vodenje češkoslovaške odprave v perujske Ande. Prvotni načrt odprave je bil vzpon na aljaški McKinley (današnji Denali), vendar so cilj pozneje spremenili. Ekipa se je odpravila pod Huascarán (6768 m), najvišji vrh Peruja. Že med pripravami jih je pretresla smrt izkušenega alpinista Ivana Bortela, nato pa je 31. maja 1970 sledila še mnogo hujša tragedija. Silovit potres je sprožil ogromen skalni podor in ledni plaz z ostenij Huascarána, ki je zasul območje Yungaya in uničil tudi tabor češkoslovaške odprave. Umrli so vsi njeni člani, med njimi Arnošt Černík, sloviti fotograf Vilém Heckel, kipar Valerián Karoušek ter številni vrhunski češkoslovaški alpinisti.
Černík ni dočakal uresničitve mnogih načrtov. Pripravljal je knjigo o jetiju, želel je pisati o Andih in Peruju ter nadaljevati delo, s katerim je generacijam bralcev približeval svet gora. Danes ga pomnimo ne le kot vodjo nesrečno preminule odprave, temveč predvsem kot človeka, ki je znal gore razumeti, raziskovati in o njih pripovedovati. Njegova dela ostajajo pomemben del srednjeevropske gorniške literature in pričevanje časa, ko so bile knjige eden glavnih mostov med alpinisti in širšo javnostjo.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja