Randa, 25. avgust 2026
Nad vasjo Randa v dolini Zermatta (Visp, Valais, Švica) se je v zadnjih dneh znova zaostril položaj na visečem ledeniku Weisshorn Ost, kjer so strokovnjaki zaznali močno povečanje premikov in pospeškov v nestabilnem delu led(e)niške mase. Občina je zato 25. avgusta označila potencialno nevarno območje in dvignila stopnjo nadzora na 3, kar pomeni pogostejše meritve, stalno spremljanje in popolno zaporo nevarnostnega območja.
V ponedeljek popoldne je prišlo do vsaj treh odlomov iz nestabilnega dela visečega ledenika. Največji se je zgodil med 17. in 18. uro, odlomljeni material pa se je ustavil na ledeniškem platoju pod visečim delom. Zaradi slabega vremena strokovnjaki trenutno ne morejo zanesljivo oceniti volumna odlomov.
Premike na ledeniku spremljajo že od konca junija, ko je bila aktivnost prvič izrazito povečana. Takrat so določili in označili nevarnostni perimeter, ki je od ponedeljka znova strogo zaprt za pohodnike in kolesarje.
Po trenutni oceni geoloških služb so nadaljnji odlomi v prihodnjih dneh verjetni. Ti bi lahko dosegli označeno nevarnostno območje, ne pa širše doline.
Geolog Guillaume Favre‑Bulle poudarja, da je dogajanje na Weisshornu popolnoma drugačno od mešanega masnega razliva v Blattnu leta 2025: tam je zdrs sprožil propad ledenika nižje nad dnom doline, medtem ko je viseči ledenik Weisshorn višje nad Rando, pod njim pa je plato, ki deluje kot naravna zavorna površina.
Po trenutnih simulacijah ni znakov, da bi morebitna ledeniška plazovina dosegla naselje.
Strokovnjaki predvidevajo dve razvojni možnosti: postopno razpadanje ledenika, kos za kosom in seveda nenaden zdrs večje mase.
Za spremljanje dogajanja uporabljajo interferometrični radar, nameščen posebej za ta primer. Občina Randa in kantonalne službe so v stalnem stiku in bodo javnost obvestile o vsaki spremembi. Pozivajo prebivalce in obiskovalce, naj dosledno spoštujejo zapore in signalizacijo ter naj ne vstopajo v nevarnostno območje, ki ostaja zaprto do nadaljnjega.
Na gori Weisshorn se je v (nedavni) preteklosti že večkrat beležilo tako led(e)nikove in skalne odlome:
1819: velik ledeniški zdrs, ki je povzročil škodo v vasi,
1972–1973: dva manjša dogodka, ki sta se ustavila na ledenem polju,
1991: znameniti trojni skalni podor na Längenfluhbergu – 50 milijonov m³ materiala, uničena infrastruktura, naravna pregrada na Vispi.
Tudi tokratni dogodek potrjuje realnost naravnih tveganj v alpskih dolinah, čeprav je trenutna nevarnost lokalizirana in pod nadzorom.
