VSEBINA
3 Sadike za humus ali beton
4 Naša slike
5 Veliki pionirji alpinizma (VII. del)
8 Paklenica v začetku junija
9 (Duty) free climbing 9
11 Matterhorn (III. del)
12 Iz osebne izkaznice vzhodne stene Matterhorna
14 Nekaj pripomb k AR 5
15 Blišč in beda slave Reinholda Messnerja (II. del)
16 Prva jugoslovanska odprava v Novo Zelandijo
20 Novi vzponi
25 Novice po svetu
26 To in ono o nahrbtniku (II.)
28 Merjenje naklonine
31 Pregled vzponov 1979 (III.)
32 Ekspedicionizem na Poljskem
SADIKE ZA HUMUS ALI BETON
Riccardo Cassin, ki mu je Buhl nekoč rekel »pajek iz Lecca«, je še enkrat napisal besede, ki zahtevajo tudi našo pozornost: »Alpinizem je čista igra.«
To so rekli že zdavnaj. Imejmo to drobceno resnico pred očmi! Biti mora plemenita, viteška igra, sicer bi bila spričo tveganosti moralno šibka. Idealni alpinizem je igra, ki zadovoljuje in zato ne trpi sebičnosti. Nikar ne vstopajmo vanjo obremenjeni zdolinskimi slabostmi, prepiri, nevoščljivostmi in vsakdanjimi tabuji. Težko bi pritrdili, da to zmoremo. Bodimo iskreni, lažje je priti čeztežko ploščo, ki je posejana z najmanjšimi oprimki, kot se resnično seznaniti s človekovimi stvaritvami in deli, zgodovinskimi odnosi in možnostmi, priznati neizpodbitna dejstva, ali pravilno oceniti neke globoke človeške spodbude. Redki so tisti, ki jih ne zadovoljuje površen način zanikanja. Večini je prenaporno, da bi šla v širino in globino. Na žalost je zadovoljna z omejenostjo lastne narave in duha.
Nekatere žgoče stvari so bile izrečene in napisane že stokrat. Čas je, da govorimo o določenih primerih in imenih, a videti je, da se bojimo priti na polico, ki je izpostavljena soncu in vetru. Ali se prepogosto ne srečujemo na številnih odsekih z zvezdicami in zvezdami, ki nam na vse mogoče načine hočejo vcepiti svojo majhno jeznorito veličino. Kar čez noč postanejo najpomembnejša oseba. V osnovah zgrešena vzgoja jih naredi samoljubne, asocialne, nesposobne za enakopravno sodelovanje z drugimi.
Ljudje baje uporabljamo le četrtino tiste »soli«, ki jo imamo v glavi. Če bi se večini načelnikov alpinističnih odsekov glava »pred uporabo malo pretresla«, in bi dodali še kakšen zelo slan gram več, bo zanesljivo manj negativnih pojavov, o katerih prav malo govorimo in pišemo. Torej zrno več, nadomestili ste ga gotovo že na morju med poletnim deževjem.
Še ena preprosta, a kruta resnica je. Vsevedov ni malo, a kolikor jih je, toliko je tudi težav. Ne razumejo, da je častihlepnost brez resničnega preverjanja številnih dejstev nauk brez dokazov – sam pot, ki vodi v komedijo ali v osebno tragedijo.
Ko se pri Alpinističnih razgledih iz številke v številko ponavljamo in se trudimo za živo besedo, hočemo pri tem povedati samo to, da bi radi vsem omogočili, da nas berejo, kritizirajo in predlagajo. Odprta tribuna je najboljši jez vsem dezinformacijam in pogoj za uspeh večjega dela naših akcij.
Če bodo tudi mlajši razumeli, da jelahko doseči preseženo in težko preseči doseženo, potem bomo na konju. Ali pa podkonjem. Flance, bo kdo rekel, samo pritem porablja, da tudi dobrih feferonov ni brez flancanja.
Bine Mlač
ALPINISTIČNI RAZGLEDI številka 7, julij- avgust 1980, interno glasilo slovenskih alpinistov.
Prispevke pošiljajte na naslov Planinska zveza Slovenije, Komisija za alpinizem, Dvoržakova 9. 61000 Ljubljana.
Sedmo številko so pripravili: Janez Bizjak, Bogomir in Janko Humar, Tomaž Jamnik, Mitja Jesenovec, Stane Klemenc, Pavle Kozjek, France Malešič, Nada in Bine Mlač, Igor Mezgec, Roman Novšak, Peter in Pavel Podgornik, Bojan Pollak, Franci Savenc, Pavle Šegula, Iztok Tomazin, Stašo Vešligaj, Lado Vidmar in Nejc Zaplotnik.
