Slovenska in Neimenovana
Sedemčlanska odprava Akademskega alpinističnega odseka se je zadovoljna vrnila iz Peruja
LJUBLJANA – Že kar pravilo je postalo, da se naše odprave vračajo iz tujih gora zadovoljne, pogoj je le, da so dovolj homogene in da se pravočasno dobro seznanijo z vsem, kar jih čaka. Vse to velja tudi za odpravo Akademskega AO iz Ljubljane, kolektiva, ki ima pri nas daleč največ izkušenj v Andih.
Na poti so bili od 23. junija do 26. julija in v tem času opravili sedem različnih tur, dva vzpona sta bila celo prvenstvena, pa še veliko novega so spoznali.
Rudi Kotnik in Janez Zupanc sta 1. julija preplezala Švicarsko smer (1965) na Kiswavraju, Roman Cerar in Andrej Škafar pa sta tega dne opravila prvenstveni vzpon na Neimenovani vrh (5500 m). 5. in 6. julija je prva naveza v steni Kitaraya (6040 m) ponovila Novozelandsko smer iz leta 1963, druga dva pa sta – prav tako z bivakom in v isti steni – preplezala še drugo prvenstveno: Slovensko smer, 55-70 stopinj, 700 m, 9 h. Cerar in Škafar sta razen tega z vrha sestopila po Novozelandski smeri. To smer sta 6. in 7. julija preplezala potem še zakonca Lenča in Rudi Rajar. Ista dva sta se 12. julija povzpela še na razgledni Nevado Pisco (5725 m). In tudi ta vrh je doživel potem še dva obiska.
19. julija sta se namreč vsak za sebe nanj povzpela Cerar in Škafar.
Za konec sta Cerar in Škafar odšla še v JV greben vrha Chopickalki (6354 m). Poskušala sta 16. in 17. julija, prišla celo do višine okoli 6100 m, potem pa sta morala zaradi novega snega, ki ga je zapadlo več kot meter, odnehati. V »tolažbo« sta preplezala 19. julija še greben Yanaraya (5135 m).
»Vse je potekalo brez težav«, je povedal Andrej Škafar, namestnik vodje odprave. »Le vreme nam je krepko nagajalo. To je bil najbrž tudi poglaviten vzrok, da so v času našega bivanja v gorah izgubili življenje številni alpinisti.«
FRANCI SAVENC
ALPINISTIČNE NOVICE
Plezalni dan AO Celje
Kljub temu, da so skoraj vsi starejši člani AO Celje na Norveškem, vzgojno delo z mladimi ne počiva. V soboto, 5. t. m., so plezali v Vršičih: Lukmanovo, Preložnikovo, Nedeljsko, smer mimo votline, smer 26… Potem jih je večina zaradi slabega vremena odšla smučat na Okrešelj, dve navezi pa sta ostali in v nedeljo ponovili še Šarino poč in Beli raz v Dedcu.
Nova smer v V. Rokavu
V nedeljo 6. t. m. so bili Mojstrančani pod Rokavi. Naveza Branko Pečar – Franci Teraž in Dorči Kofler sta ponovili smer Skozi Škarje v Spodnjem Rokavu. Popoldan pa je Kofler preplezal še Levo smer v Visokem Rokavu in takoj za tem še novo smer nekoliko bolj levo (po razčlenjeni grapi in plateh, III, 300 m). Po pokojnem mlajšem bratu jo je imenoval Romanova smer.
Dva neuspeha Poljakov
Po vrsti velikih uspehov poljskih alpinistov poroča Josef Nyka tudi o dveh neuspelih poskusih v Himalaji. KW iz Wroclawa je izvedel odpravo, ki naj bi preplezala J greben Manasluja (8156 m). Osemčlanska skupina, ki sta jo vodila Janusz Ferenski in Janusz Kurczab, je postavila dva tabora (4900 in 5750 m), vzpon pa so morali končati (4. maja) v ozebniku pod sedlom na višini okoli 6250 m. V pomoč sta jim bila le dve Šerpi in nameravanemu vzponu niso bili kos.
Le enega člana manj je štela odprava KW iz Lodza, ki si je za cilj izbrala Anapurno II (7937 m). Vzpon so si sicer zamislili po J rebru, toda povzepli so se le v sedlo med Anapurno II in IV in najvišja točka, ki sta jo dosegla Piotr Kontopf in Zbigniew Laskowski, je merila 7100 m, potem pa ju je plaz potisnil 700 m nižje. Pridružilo se je še slabo vreme in odločili so se za vrnitev.
Izgorjela Gruda
28. Junija sta Edin Durmo in Mukrin Šišič (oba iz Zenice v 7 urah opravila četrto ponovitev Bosanske smeri, 1. t. m. sta Sarajevčana Naim Logič ter Alirizah Vatrenjak kot druga naveza ponovila Diagonalno smer, 6. t. m. pa Branimir Maltarič (Sarajevo) in Šišič (Zenica) še prvič Kavkaško smer (VI-V, 550 m, 7 H). Ta smer je med najtežjimi v njihovi republiki. Fotografijo stene Izgorjele Grude z vrisanimi smermi (tudi omenjenimi) ter osnovnimi podatki bo zaradi vse večjega zanimanja v kratkem objavljena v Planinskem vestniku.
Tematska konferenca o vzgoji kadrov
V Beogradu je bila seja predsedstva PZJ, na kateri so člani obravnavali osnutek novega poslovnika in pripombe v zvezi s statutom PZJ, povezavo planinstva z SLO in predlog o Titovi transverzali, ki ga je dal predsednik PZS Tomaž Banovec. Dogovorili so se, da bo pisarna PZJ izdajala informativni bilten v podobni obliki kot so »Obvestila Planinske zveze Slovenije«, iz katerih planinci zvedo za najaktualnejše splošne organizacijske akcije. Program za leto 1981 še ni dorečen, predlogi vseh komisij niso bili upoštevani, zato bo o njem ponovno govora v septembru. Predsedstvo je predlagalo, naj bi tematsko konferenco o vzgoji kadrov v planinski organizaciji jeseni pripravila PZS. Zvezno tekmovanje v orientaciji bo v Gorskem Kotoru 21. ali 27. septembra, zbor podmladka pa na Fruški gori od 19. do 21. septembra v organizaciji Pobede iz Rajiča. V drugi polovici avgusta bo PZ Črne gore prireditelj balkaniade na Žabljaku, ki se je bo udeležilo po 6 zastopnikov Bolgarije, Grčije in Romunije ter po ena naveza iz Črne gore in Slovenije.
Tržičani v Tamarju in Vratih
V soboto 19. t. m. sta Filip Bence in Iztok Tomazin preplezala kombinacijo Črni odlom – Raz Jalovca, Franc Meglič in Jože Rozman pa Skalaško smer z Ladjo v Steni. Dan za tem sta Borut Bergant in Dušan Markič preplezala Ljubljansko smer, Meglič in Rozman pa Sandi Wisiakovo. Tudi vse te smeri so v S steni Triglava.
Kamničani v Steni
V sredo 23. julija sta Cene Berčič in Janko Plevel ponovila Ljubljansko smer, dan kasneje Janez Benkovič in Janez Skok (Akademski AO) Šlosarsko, v petek pa ista dva še Obraz Sfinge. Plevel je z Milojko Lesjak ponovil Bavarsko, Berčič pa z Ladom Motnikarjem Srednjo nemško smer.
V soboto pa so Benkovič, Berčič in Gladek preplezali še smer JLA v Šitah.
Stota letošnja tura Tomazina
Iztok Tomazin je s prvo solo ponovitvijo smeri Belač-Zupan v Šitah plezal je 24. julija in to nekako tri ure, opravil že stoto letošnjo turo. Severna stena Šit je sedaj kljub težavnosti že kar dobro obdelana tudi s strani samohodcev: smer JLA je soliral Suhač, Zajedo Knez, Direktno Perko, Hočevar-Herlec pa Bence ter Andrejčič.
In še nekaj vzponov AO Tržič: 19. julija sta Filip Bence in Tomazin v treh urah in pol opravila s kombinacijo Črni odlom-Raz Jalovca. Franc Meglič in Jože Rozman pa sta preplezala Skalaško z Ladjo. Borut Bergant in Dušan Markič sta naslednji dan ponovila Ljubljansko smer. Meglič in Rozman pa Sandi Wissiakovo. 22. julija pa sta Markič in Tomazin opravila še 1. jugoslovansko ponovitev S stebra Zelenjaka v avstrijskem delu Karavank. Ocena: V IV. 700 m. 6h.
Novice od tu in tam
AO Kamnik: Dušan Podbevšek in Franci Vetorac sta 28. julija ponovila smer Julija v Tofani di Roses (Dolomiti). Ocena: VI-V. 850 m, 10 ur. v izstopni prečnici pa je pršela voda, ker se je talil sneg.
AO Ljubljana-matica: Drobnič in Grošelj sta 14. julija ponovila Jugov steber, dan kasneje pa še Brojanov raz v Stenarju. Bertoncelj in Beguš (Radovljica) sta 19. julija ponovila smer Herlec-Kodran v Velikem Draškem vrhu, istega dne pa sta Drobnič in Kozjek ponovila Aschenbrennerjevo smer v Travniku. 24. julija pa sta Kofol in Kregar ponovila redko plezano (po krivem, saj je udoben odstop, skoraj vsi potrebni klini so zabiti in tudi skala je – razen v prvi dolžini – trdna, tako, da omogoča tudi zahtevno prosto plezanje) Sekločevo smer v Debeli peči.
AO Mojstrana: Dorči Kofler je 22. julija ponovil Kaminsko smer v Sp. Rokavu, ter Čez plati v isti steni, v soboto 26. julija pa je splezal kombinacijo Kratko Nemška smer (navzgor) – Slovenska smer (navzdol) – Vzhodna smer (spet navkreber).
AO Postojna: Matjaž Lenassi in Tamara Likar (AO Nova Gorica) sta 19. julija preplezala Ljubljansko, naslednji dan pa še Bohinjsko smer v Steni. V soboto 27. julija pa sta Bogdan Biščak in Rado Fabjan preplezala Direktno v Široki peči. Teden dni pred tem sta zmogla tudi Centralno v Zadnjem Prisojniku, Furlan in Škamperle pa sta ponovila Zgornjo polico v isti steni.
Sarajevo: Iz Bosne in Hercegovine je te dni odšlo več navez v Zahodne Alpe: 6 članov AS »Dilber-Stjepanovič« iz Zenice – za njih bo to prvi stik z visokimi gorami – naveza Muhamed Šišič-Alirizah Vatrenjak ter Muhamed Gafič.
Soški AO: Nastja Kezič, Milan Skubin in Alojz Tinta so 22. julija obnovili Zahodni steber Batognice: IV-V, 400 m, 5,30 h.
AO TAM: J. Flašker in F. Topolovec sta 26. junija ponovila Direktno smer v Špiku, D. Gomilšek in S. Žnidaršič pa Skalaško z Ladjo v Steni. J. Tučič in J. Golob (SO Celje) sta dan kasneje preplezala smer Modec-Režek v Ojstrici, Tučič pa je za tem s L. Cajzekom (AO Celje) še prosto ponovil Levo smer v Dedcu.
Knez vselej najde zanimive nove cilje
Pet prvenstvenih smeri v treh tednih: Travnik, Šite, Cmir in Triglav
LJUBLJANA – Franček Knez, ki je sedaj član AO Impol iz Slovenske Bistrice si zna, kakor kaže, vedno znova poiskati nove zanimive cilje in s tem vzpodbudo za še večjo aktivnost, s kakršno se lahko izkažejo le redki.
Na dan borca je s Cajzekom (Celje) preplezal novo smer (Lomljivka: IV+, 6 h) v Travniku. Smer poteka levo ob Zajedi, s katero se enkrat tudi združi, pa tudi izstop je skupen. Tudi naslednji dan sta plezala s Cajzekom, in sicer Belač-Zupanovo smer v Šitah. V nedeljo pa sta desno od Direktne pri Stolpu skupna dva raztežaja) v Šitah preplezala še prvenstveno (IV- V. 8.30 h), ki sta jo imenovala Črv.
V soboto, 12. julija, je Knez za začetek soliral (2 uri) Jugov steber, dan kasneje pa sta z Jožetom Zupanom (Celje) ponovila Ljubljansko smer.
V soboto, teden dni kasneje je Knez s Karolino Praprotnik preplezal prvenstveno (Stopnička: III-IV, 4 h) v Cmiru. med Blažej-Pšenica in smerjo bratov Mihelič. V nedeljo pa je Knez v Steni opravil doslej najbolj velikopotezno solo ponovitev – v štirih urah in pol je preplezal kombinacijo Peternelove smeri s Čopovim stebrom, pri čemer je bil le-ta še precej mokre skale. Dan za tem je z Milojko Lesjak med sneženjem plezal Kratko Nemško smer, v torek pa soliral Škrbasto v Stenarju.
V petek, 25. julija, sta z Matjažem Pečovnikom (Impol) preplezala smer v spomin bratov Uršič, in sicer desno od Ljubljanske v Steni. Ocena: IV+, 8.30 h. V soboto sta z Milanom Romihom ponovila Skalaško smer, nato pa – levo od Čopovega stebra do prve votline je smer skupna – preplezala še prvenstveno Srp (IV, 5 h).
Serija Štremfljevih vzponov
T. Jamnik. P. Markič in A. Štremfelj so 28. junija ponovili Gunceljsko smer v S steni Dolgega hrbta (V-V+, III. 6 h). 17. julija je A. Štremfelj prvi ponovil Direktno Ml smer v Malem Kupu (Kočna; III-IV, 600 m, 2 h), dva dni kasneje pa sta z Markičem preplezala še Centralno v Velikem Kupu (IV-V, 700 m. 5 h).
6. julija je Štremfelj plezal spet sam in ponovil smer Jesih-Potočni k v Debeli peči. 19. julija sta z Markičem opravila 2. ponovitev Rimske direttissime (IV-V, 900 m, 9 h) v Špiku, toda v spodnjem delu sta opravila šest raztežajev variante (IV). Potem je Štremfelj z I. Jelovčanom ponovil še Načelniško smer v Veliki Goličiči in Jesih- Potočnik v Travniku. 24. julija sta Markič in Štremfelj ponovila Šlosarsko smer, ki je med najmanj plezanimi v Steni in ima doslej menda šele pet ponovitev. Njuna ocena: V+, 400 m, 5 h). Dva dni kasneje je Štremfelj z M. Manfredo (Matica) preplezal Cozolinovo zajedo (VI, 80 m. 10 h), ki je bila precej mokra. V so člani AO Kranj, prav tako kot tudi Barbara Perčič, ki je 19. julija z Markičem preplezala Dibonovo v Špiku, štiri dni kasneje pa z Jelovčanom še smer Debelakove v Mojstrovki.
Povzpeli so se na Pisco
Trekking v organizaciji PD Ljubljana – matica je bil uspešen
LJUBLJANA – Štirinajst udeležencev, med njimi tudi pet žensk, za vodenje pa Milan Rebula in Andrej Veličkovič, to je v grobem sestava skupine, ki je 16. junija odpotovala v Peru. Prireditelj trekkinga je bilo PD Matica.
Program so v glavnem uresničili. Prvi del, ki je bil planinski z ogledom Macchu Picchu, vsi, pri vzponu na Nevado Pisco (5800) m pa se je zataknilo. Eden izmed udeležencev se je premislil še pred vzponom, polovica pa nekako na višini 5000 m, kjer so postavili taborišče. Višina je storila svoje in na vrh jih je prišlo le sedem ter seveda Rebula in Veličkovič.
Nekaj turističnega programa pa vendarle niso mogli izpeljati, ker so imeli organizacijske težave, bili so tudi v časovni stiski. Tako se niso mogli udeležiti ljudskega praznovanja, pa tudi na otoke niso šli.
Kaže, da je želja naših ljudi, da bi spoznali tuje kraje in gore, velika, zato bodo podobni izleti v prihodnje najbrž še pogostejši. Za december organizatorji že napovedujejo še en podoben trekking. Urediti pa bo potrebno nekatera vprašanja glede organiziranja trekkingov, vsekakor pa načeti tudi problem varnosti.
Vsaj šest prvenstvenih na Lofotskih otokih
Jeseniški alpinisti so se vrnili z zanimivimi podatki – Srečo so imeli z vremenom
JESENICE – V petek, 25. julija, se je po 14. dneh plezarjenja na Lofotskih otokih vrnila odpravica šestih članov AO Jesenice. Svoj obisk so ocenili kot uspešen, čeprav so prve dni imeli več neuspelih poskusov. Kaže, da največ zato, ker so se zanesli na podatke, ki so jih dobili pri češkoslovaških alpinistih. Pozabili so omeniti roje komarjev, pristope skozi nekakšno džunglo, lišaje ter mah na dokaj nerazčlenjeni skali.
Imeli pa so srečo z vremenom, saj jih je motilo le pet dni. Zadovoljni so tudi, da so našli dober stik z domačini in še posebno s tamkajšnjim alpinistom Morganom Pettersonom, ki jim je postregel s preverjenimi podatki.
V vzhodni steni Langstrandtind (980 m), ki je visoka okoli 500 m in v njej doslej ni plezal še nihče, so preplezali: Bad trip (Pšenica-Štraus, 10. julija: V/III-IV, 6 h), Jeseniško (Javorski-Volontar; 10. julija: IV-V, 6 h) in Butn skala (Pšenica-Štraus, 18. julija: V, A 1, 250 m, ker se priključi Jeseniški smeri, 7 ur). V južni steni Rorhoptindena (945 m), ki je široka kar kilometer in visoka nekako 250 m, do njihovega prihoda pa je bila ravno tako deviška, sta Brvar in Hanžek 12. julija v drugem poskusu preplezala Dimnikarsko smer (IV-V, 5 h). V južni steni Langstrandtinda VI (950 m), visoki okoli 400 m, so preplezali dve novi smeri: Brvar , Hanžek, Javorski in Volontar nenavezani (III) smer Med slapovi, dva dni pred tem pa še Desno grapo ( III). Za tri pristope pa niso povsem prepričani, če so prvenstveni. Na Gatsjund (730 m) sta se z vzhodne strani povzpela Brvar in Hanžek (zgornjih 200 m sta ocenila s IV). Iz krnice med Rorhoptindenom in Langstrandtindom IX in X, po 45. stopinjskem ozebniku (300 m) in iz sedla med Langstrandtindom VII (970 m) ter VIII (1000) pa je izvedla vzpon četverica Brvar, Hanžek, Javorški in Volontar.
Frankensteinova smer v Siljici
Člana AO Črnuče Aleš Dolžan in Danilo Paterčič sta 26. julija preplezala novo smer (Frankensteinovo: VI- IV-V, 280 m. 9 h) v Z steni Siljice. Poteka po vpadnici izrazitega reza v desnem delu stene, spodaj po značilnih luskah, zgoraj pa po kaminih. Vsi ključni klini ter zagozde so ostale v steni.
Direktna na Skalaški steber
V soboto 19. julija sta Vlado Skubin in Davorin Žagar (oba Soški AO) opravila prvo ponovitev Direktne na Skalaški steber v Škrlatici, ki sta jo prva preplezala leta 1976 Belak in Sazonov ter ocenila s VI. A 4. Za ponavljanje sta potrebovala 13 ur. tako da sta morala zgoraj, ko sta bila že izven težav, bivakirati, ker sta prekasno vstopila. Vzpon pa sta končala po Skalaški smeri in pri Bivaku 4.
Povedala sta. da je za smer značilno zaporedje previsov in streh ter izredna krušljivost. Toda – prva naveza je opravila levji delež, še posebno, ker sta v steni pustila okoli 35 klinov v glavnem na ključnih mestih in večina jih dobro drži. Sedaj je v steni pet klinov več. Ponavljalca pa opozarjata, da so vmesni klini slabo prijemali, ponekod pa jih je bilo celo nemogoče zabiti.
3. mariborska alpinistična odprava se vrača
MARIBOR. 3. avgusta – vodja 3. mariborske alpinistične odprave Groenland 80 Inko Bajde je iz Köbenhavna sporočil dopisništvu Dela v Mariboru, da se odprava vrača domov. Pravi, da so zdravi in srečni in da so izpolnili naloge in ji tako dodali še pečat uspešnosti. Opravili so 55 vzponov na 15 vrhov, kar na 13 vrhovih je prva vihrala jugoslovanska zastavica. Najvišji in najlepši vrh so poimenovali po Edvardu Kardelju, najlepšo smer pa po predsedniku Titu. Odprava se bo vrnila v Maribor na Trg svobode 4. avgusta okoli 16. ure.
M. K.
