Alpinistične novice 33/1980

Alpinisti so daleč prodrli v notranjost Grönlanda

Velik uspeh 3. odprave Mariborčanov »Grönland 80« – Vodja Inko Bajde o doseženih ciljih, ki so si jih zastavili – Enega najlepših vrhov poimenovali po E. Kardelju, najlepšo smer pa po Titu
MARIBOR, avgusta – Od 4. julija do 4. avgusta je bila na poti X mariborska alpinistična odprava »Grönland 80«, ki je potrdila dobro pripravljenost sodelujočih alpinistov in njihovo visoko strokovno usposobljenost Vodja odprave Inko Bajde je v mariborskem dopi­sništvu »DELA« spregovoril o odpravi in o nalogah, ki jih je uspešno opravila.
Člani odprave so bili člani alpi­nističnega odseka PD Kozjak In­ko Bajde, Boro Jeřabek, Zvone Koklič, Ivo Veberič, Štefan Se­nekovič in Adolf Lep, član alpi­nističnega odseka PD Kranj, Franc Gselman in član Alpini­stičnega odseka PD Impol Slo­venska Bistrica Ivan Šturm. Od­pravi sta se pridružila tudi dva člana odprave zasavskih alpini­stov, ki je bila leta 1978 na Grönlandu, in sicer Janez Bizjak ter Bojan Pajk.
Zamisel o odpravi je vznikla septembra lani, ko smo se sestali na Jezerskem in ustanovili pri­pravljalni odbor – je dejal Inko Bajde. Poudaril je, da so začeli zbirati denar in drugo pomoč pri številnih delovnih organizacijah, pri družbenopolitičnih organiza­cijah in obrtnikih. Izdelali so značke in nalepke ter zbrali de­nar za pozdravne razglednice, ki so jih poslali na razne naslove v domovini.
Cilj naše odprave je bil – je nadaljeval Inko Bajde – prodreti čim globlje v notranjost Grönlanda, kjer še ni bilo toliko po­skusov, in osvojiti čimveč še neo­svojenih vrhov. Našo odpravo smo organizirali v počastitev 70- letnice rojstva Edvarda Kardelja.
Pred odhodom smo prek ob­činske konference SZDL Mari­bor seznanili soprogo Edvarda Kardelja – Pepco z našim name­nom in programom odprave. Z Grönlanda smo ji poslali poseb­no pismo s kartico. Pozneje bo­mo Pepco Kardelj povabili v Ma­ribor in ji izročili spominski al­bum s fotografijami odprave.
Inko Bajde pripoveduje, da so med enomesečno odpravo opra­vili 55 vzponov na 15 vrhov. Od tega so 13 vrhov osvojili prvič. Mik Grönlandskih gora ni v nji­hovi višini, temveč gre za pleza­nje in gibanje na takšnem terenu, ki je za naše razmere nevsakda­nji. Vedeti je treba, da gre za polami svet, kjer je človek sam s seboj in s svojimi tovariši izklju­čen iz vsakdana. Odprava se je začela v kraju Angmasalik, na vzhodni obali otoka, od koder so poleteli s helikopterjem okoli 250 kilometrov v notranjost in pristali na ledeniku Midgard. Tu­ kaj so si postavili bazni tabor in od tod delovali v vse smeri v okoliških gorah.
Enega od najlepših in najvišjih vrhov so poimenovali po Edvar­du Kardelju, naj lepšo smer pa po umrlem predsedniku Titu. Sedaj bodo pripravili ustrezno gradivo in ta poimenovanja predlagali v potrditev Geografskemu inštitu­tu v Köbenhavnu. Poleg tega bo­do predlagali, naj bi širše območ­je baznega tabora na ledeniku poimenovali »Plata Jugoslavije.«

Člani odprave so hvaležni de­lovnim organizacijam in posa­meznikom, ki so podprli odpra­vo. Tako jim je TAM dala na voljo kombibus TAM 2000. Pre­jeli pa so tudi pomoč občinskih štabov teritorialne obrambe v Mariboru in Slovenski Bistrici, tovarne akumulatorjev Vesna (Maribor), Ina (Kutina), Petrola(Maribor), Zlatoroga (Maribor) in drugih delovnih organizacij.
Malce razočarani pa so bili za­radi nerazumevanja samouprav­ne telesnokultume skupnosti ob­čine Maribor. Člani odprave imajo za seboj dolgo pot. Samo do Köbenhavna in nazaj so na­pravili s kombibusom 3400 kilo­metrov! Polet od Köbenhavna do Sondrestroemfjorda, na zahodni obali Grönlanda, je trajal 4,5 ure in so v tej smeri preleteli 3600 kilometrov. Potem so še iz tega kraja leteli z drugim letalom na vzhodno obalo, na otok Kulusuk, od tod naprej pa v Angmasalik s helikopterjem.

V Köbenhavnu so člani odpra­ve navezali stike z zastopniki klu­ba Björg, kjer so jim naši rojaki ob prihodu in vrnitvi dali na raz­polago prostore kluba. Naša ro­jaka Dolfi Rotovnik in Vlado Hebar sta jim pomagala pri ure­jevanju letalskih poletov in s svojimi izkušnjami, saj sta kot alpi­nista že bila na Grönlandu.
Člani odprave na Grönland so bili vsi – razen dveh mlajših čla­nov – izkušeni in prekaljeni gor­niki z deset in več let alpinistič­nega staža. Plezali so že v franco­skih Alpah, Dolomitih, gorah v južnem delu Jugoslavije (Prokle­tije, Durmitor), na Kavkazu in drugod.
Člani odprave so si nekaj de­narja za odpravo zagotovili tudi z delom pri raznih akcijah. Tako so v Kranju prevzeli čiščenje sta­novanjskega bloka, v tovarni akumulatorjev Vesna pa so izbi­jali svinec iz poškodovanih aku­mulatorjev. Opravljali so tudi nekatera druga dela. Sedaj so doma in si bodo najprej odpočili od naporov težavne, a lepe poti. Razmišljajo pa o novih akcijah in o napornem delu v alpinističnem odseku PD Kozjak.

MARJAN KOS

Iz Peternelove v Črni graben
Jeseničana Pšenica in Štraus sta se takoj po povratku z Lofotov odpravila spet v Steno. V torek 29. julija sta preplezala kombinacijo Peternelove smeri in Direktne na Črni graben. Te povezave sicer ni v vodniku, piše Pše­nica, uporablja pa se, kot kaže kar precej. (Najverjetneje pred vremen­skimi spremembami, ali če zmanjka moči). Po šesti ali sedmi dolžini svet sam vodi v desno (2 raztežaja), potem pa je le še dobra dva raztežaja do konca Direktne. Ocena: V, A 1, 300 m, 6 h.

Dež v Dolomitih
Z Dolomitov ni nič kaj spodbudnih novic o vremenu. Tako poroča Tomo Česen, ki je konec julija, s Petrom Markičem in navezo Andrej Štremfelj-Marjan Manfreda, zlezel na Demuthov raz v Zahodni Cini. 500-metrska smer je ocenjena s V-VI, zdela pa se jim je previsoka, saj so jo zmogli v štirih urah. Naslednji dan sta Štrem­felj in Manfreda plezala smer Hasse-Brandler v Veliki Cini in po vpisih v knjigi sredi stene ugotovila, da sta 360. naveza. Zasledila sta tudi imeni Petra in Barbke Ščetinin, ki sta se tu prek povzpela kot 60. ponavljalca. Markič in Česen pa sta v 11. urah preplezala smer Comici-Dimai, kjer ju je nekoliko ovirala mokra skala. Sicer pa so varovališča odlična, smer je na več mestih preplezljiva prosto in čeprav je nekaj klinov izbitih, v steni ni večjih težav. S.D.

Risbi – sestavni del alpinističnega vodnika
Risbo osrednjega dela severne ste­ne Triglava sta Roman Novšak in Sta­šo Vešligaj za diplomsko nalogo (1979) pripravila v merilu 1:5000, objavljamo pa jo seveda pomanjšano, saj je original velik kar 65×75 cm. Kljub temu pa je najbrž tudi iz naše pomanjšave mogoče vsaj približno prečitati posamezne višine, pa tudi horizontalne razdalje. Projekcija, ki sta jo dobila z vrednotenjem na stereometrografu, je namreč taka (ortogonalna), da so si razdalje enakovre­dne. Med oznakami na levi so višinske razlike po 100 m, med spodnjimi pa 250 m. Osnovne konture (grebeni) so risane z debelejšo črto, bela polja po­menijo sneg, šrafirana so temni made­ži, tista, ki so na risbi brez detajlov (npr. v Amfiteatru), pa nista mogla ovrednotiti, ker so bila iz tega ali one­ga vzroka skrita objektivu fototeodolita.

Zaradi izrednega zanimanja za re­zultate meritev in obe risbi (neobjav­ljena je še tloris z izohipsami na 20 m!), pri Planinski založbi PZS že ra­zmišljajo o primerni publikaciji. Mor­da bo mogoče pripraviti zanimiv po­ster. Risbi bosta prav gotovo sestavni del bodočega alpinističnega vodnika za Steno in tudi objavljeni bosta še marsikje. Ovrednotiti še levi in desni del, ali pa vse tri celo povezati v celoto (kar pa zaradi »ukrivljenosti« Stene ne bo šlo brez pomoči računalnika), pa ostaja zanimiva naloga novih gene­racij geodetov-planincev.

F. S.

Čopov steber ni nič več senzacija
Pajerjeva ter Blažina sta ga pred 35 leti prva preplezala – Tudi ženske naveze

Pred 35 leti, 8. avgusta 1950, je Čopov steber kot prva ponovila Dani­ca Pajer v navezi s Sandijem Blažino, svojim kasnejšim možem. Spominja se, da je bil prav tedaj v Vratih tečaj AO Univerza, kot gostje so prišli Av­strijci (samo dan poprej je Rudi Herbst, v navezi s Kočevarjem in Fer­kom, ponovil Čopov steber, kot prvi tujec), bil pa je torek, in, ker je bilo bolj slabo vreme, sta na turo odšla šele okoli 8. ure.
Druga mešana ponovitev je pripad­la Nadji Fajdiga, ki jo je še istega leta opravila z Vidom Vavknom, prav ta­ko tudi tretja; 17. julija 1955, ko je plezala z Markom Dularjem. 26. juli­ja 1959, je (z Matjažem Deržajem) »Čopa« preplezala Radmila Bogda­novič in samo nekaj dni kasneje še Milanka Kolarski, doslej edina z nazi­vom alpinistka v Srbiji.
V Čopovem stebru pa sta se izkazali tudi že dve povsem ženski navezi in obe je vodila Barbka Lipovšek – Šče­tinin. Prvič je plezala 16. septembra 1961, s Kamničanko Heleno Lužarje­vo, 12. junija 1966. pa še z Nupko Purkeljčevo.

FRANCI SAVEC

Opozorila imajo svoje dokaze
Mont Blanc terja vsako le­to veliko žrtev – Helikop­ter odličen pomočnik

Pred 14 dnevi smo objavili povze­tek iz opozorila francoske planinske organizacije obiskovalcem Mt. Blan­ca. Da najvišji vrh Evrope resnično ni kar tako, pa dokazujejo zbrani po­datki.
Lani je našlo smrt na Beli gori kar 55 obiskovalcev, pet nadaljnjih pa je izginilo brez sledu.
Sicer pa so imeli v obdobju od 1. oktobra 1978. do 30. septembra lani francoski gorski reševalci v svojih go­rah kar 634 težjih akcij. 119 ljudi so prinesli v dolino mrtvih, 515 je bilo ranjenih, od tega 184 težko. In večina teh nesreč je bilo julija in avgusta, največ na področju Mont Blanca. V polovici primerov žrtev so bili alpini­sti.
Kar 45% nesreč, v zadnjem obdob­ju so povzročili mraz, sneg in led in le 34% se jih je ponesrečilo pri plezanju v skalah. Kar polovica od teh prime­rov se je zgodila v sorazmerno lahkem terenu. Neizkušenost, slaba oprema, sprememba vremena ali izčrpanost, to so bili poglavitni vzroki.
Pri reševanju v francoskih gorah je sedaj najboljši pomočnik helikopter. To pa seveda pomeni tudi občutno povišanje stroškov reševanja, kar so že nekajkrat na lastni koži občutili tudi naši planinci.

F. S.

ALPINISTIČNE NOVICE

Republiški začetniški tečaj na Vršiču
Od 17. do 26. t. m. bo na Vršiču začetniški alpinistični tečaj, ki ga bo vodil Viki Grošelj po novem, izboljša­nem programu alpinistične šole, ki se, kot nadaljevalni del, vključuje v si­stem celotne planinske šole. Ena pri­pravljalna tura, na kateri preverijo te­lesno pripravljenost in splošno planin­sko znanje bodočih tečajnikov ter jih hkrati že seznanijo s tečajem ter po­trebno opremo, je že bila v začetku avgusta in se jo je udeležilo 10 tečaj­nikov iz AS Logatec, AO Kranj, Je­zersko, Mojstrana in Obalnega AO. Obiskali so Kamniške Alpe in poka­zali ustrezno pripravljenost za tečaj. KA PZS zato naproša vse AO, da takoj prijavijo vse planince, ki bi žele­li osvojiti osnovno alpinistično znanje, kajti le tako bo možno izpeljati pri­pravljalno turo prav za vse tečajnike, kar bo nedvomno prispevalo, da bo sam tečaj lahko potekal intenzivneje in bo tako mnogo kvalitetnejši. Za vse prijavljene inštruktorje bo priprav­ljalni sestanek v sredo, 13. t. m. ob 17.

Zanimivo srečanje
Znani Šerpa Dava Tenzing, ki ima sedaj 79 let in se je izkazal na števil­nih odpravah tudi kot sirdar, se je srečal v vasici Tjanboče s Švicarjem Adolfom Reistom, ki mu je prvemu uspelo, da se je povzpel na najvišje vrhove vseh celin. Skupaj sta bila že leta 1956, ko je Reistu, v navezi s von Guntenom, uspelo opraviti tretji pri­stop na Everest. Za Davo Tenzinga je značilna tudi dolga gorniška pot, ki se je intenzivneje začela leta 1952, ko je bil v odpravi na Čo Oju.

Nepalski osemtisočaki rezervirani
Na prošnjo enega izmed bralcev se je uredništvo bolgarskega tednika Eho potrudilo in pripravilo pregled, kateri vrhovi še niso rezervirani v tem »srednjeročnem« načrtu. Anapurna I je prosta jeseni 1984, Dhaulagiri I prav tako, Everest – po normalni smeri najprej jeseni 1988, z zahoda (zahodni greben?) pa je še prosto vse leto 1987. Tudi Kangčendzenga in Makalu sta rezervirana do spomladi 1984, Lhotse je prost najprej jeseni 1983, Manaslu spomladi 1985, Zahodna Kangčendzenga (Jalung Kna) pa spomladi 1983. Ni kaj reči, himalajizem je nezadržno na pohodu in možnost, da se vrinejo v ta red, imajo le redki, največ z izposlovanjem dovoljenja za zimski vzpon. Ali pa – če se odpravi na kakršen koli način posreči uradno vključiti v kako tako, ki dovoljenje ima, delajo pa potem po svoje. Sicer pa že nekaj časa velja, da na nepalskem zunanjem ministrstvu, ki se s tem ukvarja, ni vse tako kot bi moralo biti. In mednarodna zveza UIAA je imenovala posebno komisi­jo (Silvija Buscaini-Metzeltin, Aleš Kunaver, Andrzej Paczkowski), ki naj bi pripravila predloge za ureditev.

Obalni AO v Dolomitih
Osmerica članov Obalnega AO je pod vodstvom načelnika Sandija Blažine 26. julija obiskala stolpe Vaiolet (Cattinaccio). Plezali so Fermanovo smer v prvem stolpu, raz Delago stol­pa in WinkIerjevo poč v istoimenskem stolpu. Za večino je bil to prvi stik z značilnimi dolomitskimi smermi, vsem pa ostal v spominu tudi »razgle­dni« povratek, ko so se popeljali skozi najpomembnejše skupine teh italijan­skih gora.

Stena male Raduhe in Dedec
Milan Vošank in Miran Kodrin sta 6. t. m. zlezla tri smeri v mali Raduhi: Plate (IV., V.), Steber (V., V+) in Originalno smer (III., IV., IV+). V nedeljo sta Plate preplezala tudi Jane­ta Kodrin in Franc Pušnik.
Člani Zasavskega AO iz Trbovelj pa so konec julija plezali na Korošici. Bojan Šprogar in Vili Guček sta 29. julija zlezla smer, ki poteka po grapi levo od smeri Kopač-Tarter. Ista na­veza je ponovila še Desno v Dedcu, Aco Pepelnik in Bojan Šprogar pa sta 30. t. m. zlezla še Centralno smer v isti steni. S.D.

Varianta in Zajeda Travnika
Slavko Frantar (Tržič) in Janez Sabolek (Akademski AO) sta 19. julija ponovila Varianto, dan kasneje pa še Zajedo Travnika. Pri tem sta opazila, da v Varianti manjka značilna druga luska!
In še druga novica iz Akademskega AO: Bor Štrancar (AAO) in Andreja Žagar (Matica) sta 20. julija ponovila smer Mimo stolpa ter Zajedo v Skuti, teden dni kasneje pa še Zajedo Šit.

Prvenstvene v S steni Grintovca
Tone Golnar je 27. julija sam pre­plezal novo smer v S steni Grintovca. Poteka med smerema 46 – v vodniku, imenoval jo je Gamsove police, ocenil pa s IV+, dve dolžini IVI ostalo II- III, 2 h, 210 m. Pet dni pred tem sta z Marjanom Korenom preplezala Di­rektno z Glavo v Štajerski Rinki. Isto smer sta dva dni kasneje ponovila še Franci Bračko in Ljubo Hansel (vsi AO Kozjak). 26. julija pa sta Bračko in Hansel ponovila tudi Trikot v Dol­gem hrbtu.

V Julijcih je živahno
20. julija sta Velikonja Milan in Rutar Ivo opravila verjetno 1. pono­vitev spominske smeri Barbari Kamušič v Vevnici. S steno sta opravila v 6. urah, ocena pa je IV-V. Dan poprej je Likar Tamara v navezi z Matjažem Lenasijem (AO Postojna) ponovila Ljubljansko smer, 21. julija pa še Wisiakovo. 22. julija je z Gašparičem preplezala tudi levo, Ceklinovo smer v SZ steni Vršaca. V Vršacu sta se mudila tudi brata Podgornik, ki sta se 19. julija lotila redko ponavljane Di­rektne smeri v SZ steno, nato pa 20. julija še Ljubljanske smeri v Steni.
Tudi člani AO TAM iz Maribora so se v začetku avgusta zadrževali v Vra­tih. 2. t. m. sta Žnidaršič Samo in Horvat Stanko zlezla Prusik-Szalayevo, Tučič Jože in Franc Topolovec pa Peternelovo z Ladjo. 3. t. m. se je Samu Žnidaršiču pridružil Franc Inti­har iz AO Akademik, za vzpon prek Sandi Wisiakove smeri, dan kasneje pa so Intihar, Tučič in Horvat (iz TAM) v troje zlezli še Bavarsko.
Tržiška naveza Ivnik-Perko je 3. t. m. ponovila Varianto v Travniku. Ivnik se je smeri lotil povsem prosto, ocenjujeta pa, da je realna ocena -VI,V+/IV,V. Za neponavljano smer sta potrebovala 6 ur.

S.D.

Novice z Jezerskega
1. t. m. sta Irma Karničar in Milan Šenk zlezla Jubilejno smer v Dolgem hrbtu, Rado Markič in Davo Karničar pa smer Šimenc-Škarja v treh urah. Naslednji dan je prva naveza ponovila Jezersko smer, druga pa Trikot, prav tako v treh urah. V nedeljo sta za 250 m smer Grintavčev steber, ocena IV, Irma Karničar in Karmen Kern potre­bovali le dobro uro. Pa še tri prve ponovitve letos preplezanih smeri – Steber v Dolski škrbini (levo od Zavrnikove), je obenem z imenom Smer 80 (v počastitev letošnje 80. obletnice Češke koče) dobil tudi prvo ponovi­tev, ki sta jo 3. t. m. opravila Rado Markič in Ido Karničar. Isti dan sta v petih urah Milan Šenk in Luka Karni­čar prvič ponovila Šuštarjevo v Dol­gem hrbtu. 1.1. m. pa je mešana nave­za Alenka Mavec-Davo Karničar opravila prvo ponovitev Gamsovih polic v Grintavcu. Zanimivo je, da sta oba plezalca tudi člana jugoslovanske smučarske B-reprezentance.

Škofjeloški AO
V začetku julija so Škofjeloški alpi­nisti na skupni turi plezali v stenah Male Mojstrovke in Nad Šitom glave. 15. julija sta Langerholz in Vidmar ponovila Staro smer v Ospu, 19. julija pa sta Vidic in Balon zlezla Neznano v Vežici. 26. julija sta Vidic in Dolenc zlezla Skalaško z Ladjo, 3. t. m. pa sta Langerholz in Jankovec opravila 3. ponovitev Rumene diagonale v steni Nad Šitom glave.

S.D.

Direktna v Trentskem Pelcu
Idrijci M. Černilogar, P. Poljanec in D. Sedej so 26. Julija preplezali novo – Direktno smer (V+/V, 300 m, 100 m je lažjega) po značilni zajedi sredi stene Trentskega Pelca.
11. julija sta Poljanec in Svetličič opravila (verjetno) prvo ponovitev Bohinjske smeri v Šitah (desno od JLA).

Ponovitev Zelenega monolita
V ponedeljek, 4. t. m. je Lojze Sa­mo, član AO Nova Gorica, ponovil smer Zeleni monolit v steni levo od Špikovega grabna, ki jo je prvi plezal Franc Knez lansko jesen. Za vzpon in pa sestop po Špikovem grabnu je po­treboval 3 ure in pol. Po razpoložlji­vih podatkih je to prva ponovitev.

S.D.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja