Pallaviccinijev žleb
Vladimir Janet, Stanko Mihev (AO Ravne), Ivan in Irena Komprej ter Marjan Zih (AS Prevalje) so 3. t. m. preplezali Pallaviccinjev žleb v Grossglocknerju. Vreme ni bilo kaj prida, ker je ponoči prišel topli val in je po žlebu tekel pravi hudournik, občasno pa se je usipal še sneg, pomešan s kamenjem.
V francoskih in švicarskih Alpah
Kljub slabemu vremenu nekaj pomembnih vzponov – Ponoči in hitro
Marjan Kregar (Kamnik) in Miro Šušteršič (Mengeš) sta 27. julija ob 23. uri vstopila v Avstrijsko smer v les. Courtes in ob 2. uri pa že izstopila. Sestopila sta še ponoči po SV steni, na Argentier. Dva dni kasneje sta preplezala smer Cornau Davaille v S steni les Droites Filip Bence in Iztok Tomazin (oba Tržič). Kljub slabim razmeram sta plezala le deset ur in pol in sicer v spodnjem delu, brez varovanja, zgoraj pa izstopila direktno po lednem slapu z naklonino do 80 stopinj.
Zadnjega julija ob 23. uri sta Šušteršič in Kregar vstopila še v smer Boivin-Gabarrou (1975, ED) v Les Droites. Izstopila sta ob 14. uri po 15 urah plezanja in opravila s tem prvo jugoslovansko ponovitev te – najtežje smeri v steni in ene najtežjih v Alpah sploh.
V začetku avgusta sta plezala tudi Bence in Tomazin. V idealnih razmerah sta v vsega poltretji uri ponovila Švicarsko smer v les Courtes ter sestopila prek SV stene (III, 900 m). Na slednji dan (2. t. m.) je Bence sam ponovil še Gervasuttijev ozebnik in nadaljeval s prečenjem Mt. Blanca. 3 t. m. pa sta oče in sin, Tone (Kamnik in Metod Škarja (Mengeš) preplezali klasično (D, 500 m) smer v S stebri Aig. du Chardonet.
F. S
SEVERNA STENA LES DROITES
1 – smer Boivin-Gabarrou (75 st., VI, 1100 m), imenovana tudi Direttisima, ki sta jo kot prva naša naveza ponovila Kregar in Šušteršič. To je sploh ena izmed redkih ponovitev, saj je bila smer preplezana šele leta 1975, v Mountainu pa o njej piše, da je težja kot sosednja, ledne težave celo primerja z Ozebnikom Druja.
2 – smer Cornou-Davaille (70/59 st., V+, A 1,1000 m) sta v originalnem poteku od naših prva ponovila (22 h) Andrejčič in Kramar 28. ter 29. julija 1975. 5. avgusta 1975 sta jo Benkovič in Plevel zmogla celo brez bivaka (11 h). Lani 23. in 24. julija pa sta jo preplezala (21 h) tudi Marinčič in Skok. Ponovitev Benceta in Tomazina je torej četrta slovenska.
3 – Axtovo izstopno varianto (v spodnjem delu pa seveda smer Cornou-Davaille) pa sta Belak in Krivic 22. ter 23. julija 1969 ponovila (19 h) celo kot prva. Sicer pa je bil njun vzpon šele peti prek te izredno strme ledene stene.
Na Norveškem opravili prvi pristop
Pred tremi ljubljanskimi alpinisti le geodeti s helikopterjem na Middagsfjellu
Ni potrebna alpinistična odprava, pa je vseeno mogoče opraviti prvi pristop, seveda, če imaš takega svetovalca kot je Arne Ransers Heene. Čeprav se aktivno ne more več ukvarjal z alpinizmom, pa je živi leksikon za vse hribovce, ki zaidejo na Norveške. Doslej so ga obiskali se vsi naši alpinisti. Tudi Miloš Arnšek, Matjaž Mikoš inJure Senegačnik (vsi člani PC Ljubljana-matica), ki so julija obiskali Norveško.
Želeli so spoznati čim več gora, zato so se, po Heenovem nasvetu, odločili za polotok Loppa, na območju Öksfjorda. Tod od Jugoslovanov še nihče ni hribolazil in tudi domačini so s spomnili le dveh manjših odprav, angleške in nemške. Iz kraja Öksfjord so se z ladjo odpeljali v Nuvsfjord, odkoder so opravili dva vzpona. Vsi trije so se 16. julija po ozebniku v JV steni povzpeli na Middagsfjelle (1150 m za katerega so jim domačini zatrdil, da po kopnem ni osvojil še nihče. Le geodeti so se nanj spustili s helikopterjem, da so postavili triangulacijsko znamenje. Dva dni kasneje sta Mikoš in Senegačnik opravila še prečenje neimenovanih igel, ki spominjajo na chamoniške, na območju gore Svartfjele. Najvišja se pne okoli 950 m visoko, turo pa sta ocenila s III.
F.S.
Gore ne odpuščajo spodrsljajev…
Organizatorjem in udeležencem nekaj koristnih napotkov za pravilno vedenje na turah
LJUBLJANA – Prav nič nečastno se ni odpovedati turi ali obrniti korak nazaj v dolino. Hudo in neodpustljivo pa je s trmo ali zaradi nerazsodnosti in neizkušenosti kakorkoli prispevati k nesreči. Gore so sicer res nevarne, toda nesrečam v njih v največji meri botruje vendarle človek. Nepoučen ali tisti, ki ima premalo izkušeni.
Na vsako turo, naj bo le do koče v sredogorje ali pa v najtežjo steno, se temeljito pripravimo. Na voljo imamo že precej vodniške in druge literature, informacije v tisku in radiu, pa kljub temu povprašajmo še poznavalce razmer.
Hoja po gorah terja zanesljiv korak in utrjenost. Na strmih odstavkih ne smemo imeti omotice, zato pred vsako turo preskusimo pripravljenost.
Za hojo po gorah je oprema izrednega pomena. Čevlji, močni in s profiliranim gumijastim podplatom. V nahrbtniku pa vsaj nekaj dodatne obleke, da se lahko topleje oblečemo ali med počitkom preoblečemo, to je temeljna oprema, brez katere ne bi smeli nikamor. O tem, kaj bi še sodilo zraven, se pogovorimo, nasvetom izkušenejših dajmo prednost. Ne gre pa, da bi šli v drugo skrajnost, tudi pretežak nahrbtnik je bil pogosto že usoden.
Pred odhodom zdoma, iz postojanke in ko se poslovite od tovarišev, če se bodo pota razšla, povejte vsaj okvirno, kam greste in kdaj se vrnete. Predvsem pa, očrtane ture potem, če se le da, ne spreminjajte!
Za dobro počutje na turi in varnost je sila pomemben tempo hoje. Vedno imejmo še nekaj rezerv moči, hitrost in počitke prilagodimo skupini in nikakor se ne sme zgoditi, da bi kdorkoli ali iz kakršnega koli razloga sam zaostal. Spomniti se tudi velja, da prehitra hoja na začetku neizogibno povzroča prezgodnjo izčrpanost.
Ne zapuščajte poti, če to ni res potrebno! In tudi, če je pot dobro označena, zavarovana s pletenicami in usekana v skalo, je potrebna zbranost in previdnost na vsakem koraku. Še posebno bodite previdni pri hoji po travnatih pobočjih, zlasti v dežju. Snežišča so še posebno nevarna, če jih prečimo. Na grebenih pazimo na opasti…
Brezpogojno se moramo paziti proženja kamenja. Mesta, nevarna zaradi padajočega kamenja, moramo prečiti kar se da hitro in posamič.
Če je megla ali če se kako drugače poslabšajo razmere, če kljub vsem pripravam spoznamo, da bomo nadaljevanju ture le težko kos, se moramo obrniti. Ne vztrajajmo do najvišjega mesta, ki ga lahko še dosežemo, ali dokler ne vidimo niti koraka več pred seboj, tedaj bo morda že prepozno. In tudi, če smo storili vse preventivne ukrepe, je vprašanje, če bomo lahko zdržali, dokler ne pride pomoč.
Če pa se že zgodi nesreča ali če se znajdemo v situaciji, iz katere ne vidimo rešitve, ohranimo prisebnost. In če po treznem premisleku spoznamo, da nam je potrebna pomoč, kličimo, pomagajmo si s svetilko, mahajmo s kosom oblačila, ki se dobro vidi in napravimo vse, da boste čimprej priklicali pomoč. Poškodovanca pa – če je le mogoče – raje pustimo na mestu nesreče, potem ko smo mu nudili prvo pomoč in ga primerno zavarovali. Če je le mogoče, ostanimo pri njem in ga bodrimo, zapustimo ga le v skrajnem primeru, če nismo mogli priklicati pomoč, toda poprej kraj dobro označimo.
Za konec pa najbrž ne bo odveč, če zapišemo še eno resnico: Gore so namenjene vsem. Šibkim in močnim, mladim in starim, domačinu izpod gora prav tako kot tujcu. In tudi zanamcem. Zato jih varujmo. Ne le živalstvo in rastlinstvo, tudi kamenje. Odpadke pa jemljimo s seboj!
FRANCI SAVENC
Novice iz odsekov
Novic je letos v tem času toliko, da jih ne moremo vseh niti na kratko omeniti ali pa so objavljene šele z zamudo. Deloma pa so temu krivi seveda dopusti. Zato tudi tokrat le povzetek.
AS Ajdovščina: Dragin in Herman sta ponovila Deržajevo in S raz Male Mojstrovke, Bandelj in Bratina pa isti dve ter še Kaminsko in SV greben Nad Šitom glave.
Akademski AO: Kovač in Painkiherjeva sta 1. t. m. ponovila Dularjevo zajedo, 10. pa je Painkiherjeva z Radetičem (Črnuče) plezala kombinacijo Skalaška, Krušičeva zajeda in Mihelič – Žumer v Špiku.
AO Kozjak: Golnar in Koren sta 2. t. m. preplezala Trikot v Dolgem hrbtu. Šest dni kasneje sta Golnar in Veberič preplezala Šlosarsko v Steni, dan za tem pa Veberič Prusikov raz.
AO Kranj: Tomo Česen in Zaplotnik sta pred odhodom v Francijo (in Dolomite) 9. t. m. preplezala smer JLA v Šitah.
AO Matica: 2. t. m. Drobnič in Kozjek ponovila Šlosarsko v Steni, Skalaško s Čopovim stebrom pa so plezali Kanellopulos, Kregar in Bertoncelj ter bivakirali v zijalki. Dan kasneje je Kozjek z Grudnom (Železničar) ponovil še Helbo, sestopila pa sta po Skalaški.
Lidija Hozjak in Marinčič sta 6. t. m. ponovila Hudičev steber, štiri dni kasneje pa še Zajedo v Šitni glavi. Tega dne sta Kanellopulos in Bertoncelj ponovila (2. ali 3.) Strelo v Dedcu. Škrabl s tovarišem pa Centralno smer, Grasselli in Kregar pa sta plezala Skalaško v Špiku.
Stane Belak pa je s soplezalcem iz Nemčije od petka do nedelje preplezal: Medvoško v Temenu, prečenje: Raz Škrlatice – Sr. Rokav – B II – Za Ak, nato pa še Bučarjevo v Oltarju.
AO Mojstrana: Poleg običajnih ponovitev (tudi solo) Koflerja in tovarišev, je Izidor Kofler 9. t. m. preplezal novo smer – Direktno po grapi v Velikem Oltarju (V-III, 300 m, 90 minut).
AO Mengeš: Vanda in Janez Šušteršič sta konec julija preplezala Skalaško s Čopovim stebrom, Direktno v Špiku in Šimenc-Škarja v Dolgem hrbtu.
Obalni AO: Kirn in Krantar sta konec julija ponovila Slovensko. Bavarsko. Skalaško in Jugov steber – vse v Steni. Samotročan in Živec sta plezata v Brani in Planjavi, Ines Božič pa je z italijanskimi plezalci ponovila: 3. t. m. Via Kastner (IV/III) v Sassonger, dan kasneje Strobelovo (IV+/III) v Torre Picolo Fabrorgo, 9. t. m. pa je preplezala še J steno (IV+/III) Sasso di Stria. Plezali pa so tudi v Vratih, na Korošici itd.
AO Radovljica: Andrejčič in Pogačar sta konec julija ponovila Wisiakovo in Ljubljansko v Steni, Centralno v Rjavini, začetkom tega meseca pa še S raz (V+, 1600 m) Mt. Agner v italijanskih Dolomitih.
Zasavski AO prav tako poroča o številnih ponovitvah. Izdvojili smo jih le nekaj. Matevž Lenarčič je 26. julija s Kovačem (Impol) ponovil Zajedo Travnika, 2. t. m. s Palčičem (AS Borovnica) Ljubljansko v Steni, z Luzarjem pa 7. t. m. Raz Jalovca in dan kasneje še zajedo v Šitah. Brat Marko pa je 2. t. m. s Simončičem preplezal Peternelovo z Ladjo, 10. t. m. pa sta zmogla še Zajedo Šit.
Kar pridno preskušajo plezalne sposobnosti
Celjski alpinisti so v teh poletnih dneh uspešno opravili vrsto plezalnih tur
CELJE – Zupan je s Knezom (Impol) 21. julija ponovil Ljubljanski smer. Pet dni kasneje sta Pepelnik in Šrot plezala Aschenbrennerjevo smer, Zupan s soplezalcem pa dan kasneje Raz Mojstranških veveric. Tega dne so Bornšek, Cajzek in Golob v Ojstrici ponovil Modec-Režkovo smer.
V soboto 28. julija je Zupan sam ponovil Dolgo Nemško smer. Dan kasneje sta Stopar in Šrot preplezala Raz Dedca in Desno. Pepevnik in Špogar (Zasavski AO) pa istega 30. julija. Prvi je potem še soliral Desno smer.
V soboto 2. t. m. je devet tečajnikov nosilo na Korošico, ženska naveza Cvetka Debeljak – Marjana Šah ter Debeljak sam so plezali Raz Štajerske Rinke, Smodiš in Vanovšek Herletovo, Cajzek in Golob Kamniško ter Bolostajo v Vršičih in Šarino poč, Kozmos in Pintar pa Pintarjevo v Dedcu. V nedeljo sta Marjana Šah in Zupan ponovila Direktno v Štajerski Rinki, Cajzek in Kisovar Beli raz v Dedcu, Smodiš in Vanovšek pa Zmaja v Ojstrici.
V četrtek 7. t. m. sta Zupan in Stopar preplezala Zahodno zajedo v Steni, dan za tem pa še Helbo z Ladjo. V soboto pa je Zupan soliral Bavarsko. Istega dne sta Kozmos in Trontelj ponovila Modec-Režkovo smer v Škarjah, Šrot in Mroz Steber Štajerske Rinke, Cajzek in Kisova: pa Direktno v Štajerski Rinki ter Igličevo v Mali Rinki. V nedelje sta Cajzek in Šprogar preplezale Režek-Modčevo v Štajerski Rinki, Čanžek in Pepevnik opravile prvo ponovitev Smeri skozi okna v isti steni.
Vzponi AO Rašica
Mladinski odsek PD Rašica je ime od 19. do 25 julija v Tamarju tabor na katerem je pomagalo tudi 12 alpinistov. Ti so seveda tudi plezali. 19 julija je Vidmar kot drugi (za Knezom) soliral Zajedo Šit, z Bucikom pa sta (20. julija ponovila Aschenbrennerja, dva dni kasneje Steber Šit, potem pa v Vratih še Šlosarsko (29. julija) in dan nato Obraz Sfinge. Bucik in Novak pa sta 25. julija preplezala smer JLA v Šitah.
ALPINISTIČNE NOVICE
Dve novi v Šitah
Rok Kovač in Lidija Painkiher (oba Akademski AO) sta 29. in 31. julija preplezala novo smer – Skarabej (VI , V, A 1. 550 m, 15 h) v Šitah. Prvi dan sta vstopila 50 m levo od Stebra, po črni zajedi in izstopila po Zupanovi smeri. Dva dni kasneje pa sta začela po Zupanovi in splezala še zgornji del (sistem poči in kaminov ).
Dva Janeza, Sabolek in Skok, oba prav tako člana Akademika, pa sta preplezala novo smer 1. in 2. t.m. Vstopila sta levo od velikih črnih polmesecev in plezala prek gladkih plati, prečkala varianto Belak-Bešlin in izplezala (po kaminih) v zgornji del smeri Belač-Zupan. Ocenila sta. da je nove smeri okoli 350 m, težave s V+, A l-3e. plezala sta 19 ur, imenovala pa sta jo Debela Berta. Po dnevu premora sta ponovila še Steber Šit. ( Sabolek ga je že drugič).
Pripravniška v Trentskem Pelcu
Zlatko Gantar, Hine Kranjc in Emil Tratnik, člani AO Idrija, so 24. julija preplezali novo – Pripravniško smer (V+, V, 550 m, 11 h) v SZ steni Trentskega Pelca. Smer poteka desno od Trentarske (smeri bratov Podlogar), zadnje tri raztežaje pa tudi po njej.
Philipp – Flamm
Marjan Manfreda (Matica) in Andrej Štremfelj (Kranj) sta po vzponih v Treh Cinah odšla še pod Civetto. Kljub slabim razmeram (zgoraj je bil še sneg in led, zato tudi ni manjkalo mokre skale in ledenih prh) sta letos kot prva ponovila (3. jugoslovanska naveza) smer Philipp-Flamm. Večina 850 m visoke smeri predstavlja prosto plezanje (VI, IV+ do V+, A 1-2). ponavljalci pa so od vseh poznavalcev nadvse spoštovani. In ko sta naša alpinista v koči Tissi pokazala še izkaznico GV, sta imela 100% popust pri nočnini, oskrbnica pa je zanju skrbela kot prava mati.
Limona v V. Draškem vrhu
Rok Kovač in Lidija Painkiher (oba AAO) sta v Velikem Draškem vrhu (med smerema 117 in 118) preplezala smer, za katero sodita, da je prvenstvena. Spodaj sta sicer naletela na nekaj starih klinov, zgoraj v kaminih in počeh ter ob gladki sivo rumeni plošči pa jih ni bilo več. Imenovala sta jo Limona, ocenila pa s V, III-IV, 600 m, 7 h.
Spominska smer C. Kramarja
Naveza Sabolek – Skok (AAO) je 29. julija ponovila (prvič?) smer Ceneta Kramarja v Steni in pri tem preplezala še novo varianto čez rumene plati pod strehami. Po desetih urah sta dosegla polico, kjer sta se prva plezalca umaknila. Raztežaj višje sta bivakirala in naslednji dan plezala še naprej, po desnih plateh zajede do njenega vrha (več kot 300 m), oziroma stika s Prusik-Szalayevo smerjo. Celoten vzpon sta ocenila s V+, A1-2. 800 m, 22 h.
Med stolpoma v Razorju
Člana Akademskega AO Milenko Arnejšek in Miran Gabršček sta 1. t. m. preplezala novo smer v S steni Razorja. Vstopila sta okoli sto metrov levo od Zimske (Brojanove) smeri po značilni zajedi, višje gori pa sta plezala nekoliko poševno proti desni v sedlo med značilnima stolpoma. Malo nad sredino smeri sta sicer našla prusikovo zanko, toda uporabljena je bila verjetno za spust (zgoraj je težje). Ocena: V, IV, 550 m, 8.30 h. Ime nove smeri naj bi bilo Med stolpoma.
Izgubljena budilka
Idrijčana Zlatko Gantar in Emil Tratnik sta 27. julija ponovila SZ raz Špika, smer Debelak-Deržaj-Žumer (V+, V, 900 m, 6 h). Ko sta v hudem neurju iskala zavetje, sta našla preperel nahrbtnik in v njem budilko tipa Europa, ki pa kljub zarjavelosti še deluje. Kdo je lastnik?
To smer sta 3. t. m. ponovila tudi Stane Belak in Andrej Šarc (oba AO j Matica). Belak jo je ocenil kot najlepšo v Špiku in izredno ter nekoliko zapostavljeno dejanje prvih plezalcev. Napeto prosto plezanje!
Čopov steber ni več senzacija
Ker je bil sestavek objavljen pod tem naslovom 1. t. m. le del obsežnejšega članka o alpinistkah v Steni, zato je prišlo do nekaterih nejasnosti Pajerjeva in Blažina sta bila npr. le prva mešana naveza, ki je smer ponovila! Izpuščena je bila tudi tretja ženska ponovitev. Opravila sta jo Korošici Irena Krivograd in Janeta Kodrin pred dvema letoma itd.
F. S.
Zopet serija prvenstvenih
Knez je 26. julija sam v dežju ponovil Zlatorogove police (3 h), potem pa sta z Milanom Romihom ponovila (1. t. m.) smer Jeglič-Kunaver v Sfingi in preplezala še novo – Maratonsko (VI-V, A1, 9,30 h), ki ima le dva raztežaja identično s Kavkaško varianto. Naslednji dan sta preplezala spet prvenstveno – Direktna čez Amfiteater (III-IV, 7 h), ki začenja deset metrov pod Jugovo grapo. In v nedeljo še Belo past (IV +, 4 h) med Bohinjsko in Tržiško smerjo v Steni. Sicer pa ima Knez letos že 110 tur, od tega 34 prvenstvenih, 47 pa jih je opravil sam.
V švicarskih in francoskih Alpah
Viki Grošelj (Matica) in Vanja Matijevec (Rašica) sta 28. julija vodila na Dom (4545 m), potem pa še plezala; prvi ozebnik v Z steni Hohberghorna (4219 m, 45%, 400 m) z grebenom na Stecknadel (III-IV), drugi pa verjetno prvenstveno v Z steni Stecknadelhorna (4241 m, III-IV 400 m). Sestopila sta na kočo Mischabel in naslednji dan preplezala S steno Lenzspitze (4294 m, 50-55 st., 500 m) ter greben Nadelhorna (III-IV). Zadnjega julija sta spet vodila, tokrat na Dufourspitze (Mt. Rosa, 4634 m). 1.1. m. sta ponovila Welzenbachovo smer v S steni Liskamma (desna varianta, 55 st., 700 m), potem pa sta se preselila v Chamonix.
4. t. m. sta Grošelj in Matijevc opravila (verjetno) prvo ponovite Frendojove smeri v S steni Aig. di Midi (IV-V, 50-55 st., 1000 m). Enako oznako pa zasluži tudi Jaederjev ozebnik v Mt. Blanc du Tacul (50-55 st., IV-V, 800 m), ki sta ga v kombinaciji z grebenom Cosmique (III) preplezala 6. t. m.
PD Viharnik v Durmitorju
PD Viharnik je v Durmitorju organiziralo planinski tabor (od 1. do 10. t. m.), ki so ga izkoristili tudi za plezanje. Čičerov je s Strnadom plezal smer 431 (po vodniku Z. Smerketa 1979), opravil pa je tudi prvenstven varianto smeri 409 in še prečenje Pleče-Savin Kuk. S Potočnikom pa sta preplezala smer 488 in le-ta z Jurečičem smer 488. Skupina devetih pa prečila tudi oba Medžeda.
Čihulova v Široki peči
Janez Benkovič (Kamnik) in Rado Fabjan (Postojna) sta v petek 1.1. t. m. ponovila redko plezano Čihulovo smer (VI/V) v Široki peči. Dan kasne je sta s Stanetom Belakom (Matica plezala v Malem Oltarju. Ponoviti so hoteli Češko smer, toda zaradi slabega opisa in vrisa na fotografiji (v vodniku) so plezali zgleda bolj levo – prvenstveno (III). Nadaljevali so po Sv. grebenu na Mali in Veliki Oltar. V nedeljo pa sta Benkovič in Fabjan ponovila še smer Kunaver-Drašler Sfingi. Zdi se jima težja in lepša od Obraza. Istega dne so Raz Mojstraniških veveric plezali Dušan Podbevšek in Irena Markuš ter naveza Janko Plevel – Lado Podbevšek. Berčič in Gladek pa sta ponovila Peternelovo s Čopom.
Vodnik o transverzali kurirjev in vezistov
Enajst let po izidu začasnega priročnika hodi po transverzali že več kot 5000 ljudi – Trasa povezuje vso Slovenijo
LJUBLJANA – Transverzala kurirjev in vezistov NOV Slovenije je prav gotovo eden izmed pomembnih pomnikov narodnoosvobodilnega boja slovenskega ljudstva. Vijuga trase, ki vodi po dolinah in hribih, povezuje vso Slovenijo – od Pomurja do Primorske in to tam, kjer se je bil boj za našo sedanjost. Tistim, ki se odločijo za to pot, se odpira bogata knjiga zgodovine, hkrati pa lahko občudujejo naravne lepote. Zanimiva je v vsakem letnem času in zmore jo vsakdo.
Slovenski PTT kolektivi so z zadovoljstvom sprejeli pobudo in 17. junija 1967 na slovesni seji na Lokvah podelili domicil kurirjem in vezistom NOV Slovenije. Transverzalo pa so odprli dve leti kasneje in ob tej priložnosti tudi že podelili spominsko značko št. 1 – mladincem PTT centra iz Ljubljane, ki so jo prvi prehodili. Izšel je tudi »začasni« vodnik, ki ga je pripravil Jože Dobnik, dolgoletni predsednik PD PTT iz Ljubljane.
V enajstih letih se je veliko spremenilo. Več kot 5000 dnevnikov so že pokupili zainteresirani in 179 jih je doslej transverzalo tudi že v celoti prehodilo. To pa ni malo, saj je izredno dolga in ni za rekorderje, je bolj za tiste, ki se ji v celoti posvete. Jože Dobnik, ki je avtor tudi pravkar izšlega vodnika, jo je takole preračunal: »Izračunali smo, da je za 306 ur hoje. Če bi računali samo tri kilometre na uro, pomeni, da je daljša kot 900 km. Ker pa je precej ravninske in nenaporne hoje, računamo, da je pot dolga nad 1000 km«.
Vodnik, ki ga je izdal domicilni odbor kurirjev vezistov NOV Slovenije, je zajetna knjižica s 394 strani formata 11,5- 16 cm in fotografijami, ki so prav tako delo avtorja Jožeta Dobnika, priloženih pa je še10 kart, ki jih je pripravil institut za geodezijo in foto grametrijo. Vodnik, ki stane 150 din in bo te dni prišel v prodajo v vse večje pošte in PD, prodajala ga bo tudi PZS in verjetno tudi katera od knjigarn, pa je natisnilo ČGP Delo.
Za tistega, ki transverzale še ne pozna, pa povejmo še, da mora na poti zbrati 88 žigov, le-ti so okrogli in imajo ob zunanjem robu napis »Transverzala kurirjev in vezistov NOV Slovenije«, v sredini je petokraka zvezda, znotraj zvezde pa ime kontrolne točke. Transverzala pa je zaznamovana z rdečimi črkami TV.
FRANCI SAVENC
