VSEBINA
261 BINE MLAČ Pionirji alpinizma Otto Herzog – Rambo
267 BINE MLAČ Njihova pragorniška prizorišča
268 BOJAN POGRAJC in BINE MLAČ Okrogla miza posvečena petdesetletnici vzpona po osrednjem stebru v severni steni Triglava, ki sta ga opravila Joža Čop in Pavla Jesihova
270 SLAVKO ROŽIČ Velikonočna Riba
272 VANJA FURLAN Forunel 95 – Mednarodno srečanje lednih plezalcev
274 MONIKA KAMBIČ Dvakrat zelena
274 VILI GUČEK Pozdravljeni
274 CIRIL VELKOVRH Presoja Razgledov številka 51
276 Božo Jordan in drugi sodelavci iz RS
276 ALENKA SIMČIČ Kotiček poezije
277 IZTOK TOMAZIN Ski 8000 Gašerbrum I
280 (članek avtorja Simona Rudeža, ki je bil objavljen v Delu) Napitki za športnike
281 BINE MLAČ V šolskem svetu ledeniških razpok
284 BOJAN POGRAJC Vrvna tehnika gorskih vodnikov
286 MONIKA KAMBIČ Mala Paklenica, vzhodna stena, »Smer Nikole Buciča«
287 JOŽE MAKUC Batognica, vzhodna stena, »Preboj«
288 JOŽE MAKUC Srednji Pelc, južna stena, »Kamin«
289 JOŽE MAKUC Goličiča, zahodna stena, »Grapa«
290 JOŽE MAKUC Vršac nad Klonicami, vzhodna stena, »Sestopna smer v Srednjico«, »Trn v peti«, »Centralni steber«, »Diagonala«
291 ANDREJ ŠTREMFELJ in MATJAŽ WIEGELE Prijava akcije
293 MATJAŽ WIEGELE Razpis za udeležbo na alpinistični odpravi – Slovenian 3 peaks expedition 1996
297 LJUBO HANSEL Graško pogorje – Grazer Bergland (štajerski plezalni raj)
298 FRANCE MALEŠIČ Kronika smrtnih nesreč v gorah
UVODNIK
»Čuj Bine«, je začel moj ledeniški znanec, alpinist iz Celja, ki sem ga ondan srečal na Korošici, potem pa je udaril kar naravnost: »V uvodnikih preveč nakladaš!«
Strinjam se, prav imaš! Res jih bom moral skrajšat za klaftro.
»Upam, da mi nisi zameril?«
Kje pa, prav vesel sem iskrenih kritik in nasvetov. To je dandanes prava redkost.
Še malo sva na vetru pomoževala, nakar mi je navrgel svoje mnenje o tej in oni reviji in me, ne vem zakaj, vprašal, ali bi zmogli 10 številk na leto. Da bi ga razveselil, sem mu rekel, da bi. Pozabil pa sem mu povedati, da se prvo skušam ukoreniniti s šestimi slabokrvnimi. Revež očitno ne dojema, da 525 registriranih alpinistov in pripravnikov niti v sanjah ne more spraviti kaj več kot za tri mršave številke. Zato je 6+1 številk za letos veliko, a hkrati vse prej kot razveseljivo. In to še ni vse. Urednik sploh ne bi smel s svojimi prispevki »nabirat« manjkajoče strani, ampak naj bi se ukvarjal z drugimi stvarmi: žicanjem člankov, pretipkavanjem rokopisov, dekodiranjem zaklenjenih datotek, vpisovanjem črk č, ž in š v dolga besedila, ki niso »prijela«, letanjem okoli popravljalcev slovenskega jezika, ponovno popravo s popravljenim besedilom (če ga pravočasno dobi nazaj), duhamornimi korekturami, razpošiljanjem itn. Seveda, kaj pa je z uredništvom? Ja, kaj pa naj bi bilo narobe? Ljudje naredijo vse, kar se jih zaprosi, dasiravno glede njihovega dobrovoljnega dela ni treba pretiravat. So po službah, imajo družine, zidajo hiše, skratka, ne ljubi se jim več toliko gnati. »Problematična« je pravzaprav množica drugih, tistih, ki so ta hip dejavni na prizorišču. Ti bi morali krojiti vsebino glasila, mu dajati ritem, prihajati z novimi idejami na dan itn. Toda od vsega tega ni nič. S pisanjem, kot je to, apeli in podobnim, še noben urednik ni prišel na zeleno vejo. Kajti če urednik ni pripravljen biti strojevodja in kurjač hkrati, je vse zaman. Žal pa tak način dela izčrpava, da o kakovosti, ki strmo pada, ne govorimo. Skrajni domet urednika je recimo en pionir alpinizma na štiri mesece in vsakokrat po en tehnični članek. Več se časovno ne izide, pri pionirjih pa je tudi predrago. Po drugi strani pa ljudje raje pišejo tam, kjer se da članek in dober diapozitiv unovčiti. Sprenevedal bi se, če bi rekel, da jaz razmišljam drugače. Kot urednik, zlasti zdaj, ko imamo na majhnem slovenskem prostoru tri gorniške revije (naši recimo raje glasilo), sem si naredil povsem nov razvojni projekt Razgledov, pri njegovem uresničevanju pa pričakujem vsaj drugo ligo piscev, kamor prištevam tudi sebe. Menim, da imamo kaj povedati in da bi lahko prav lepo shajali in izhajali, če bi stvar stekla. Hkrati bi povedano nekoliko obrnil: vse, kar ne bo ostalo zabeleženo na papirju, bo utonilo v pozabi. Čipi gor ali dol. Kdor misli drugače, živi v zmoti. Več je snovi, gradiva, laže bo tistim, ki bodo nekega dne raziskovali in obdelovali minule dni (tudi naš trenutek pride na vrsto), se pravi besede in misli svojih prednamcev. To zadnje še nismo, a bomo kmalu. Spomini so varljivi, nezanesljivi, čeprav boljši kot nič. Sveže, pristno, od danes ali včeraj, četudi nedodelano, pa ima svoj poseben čar in vrednost. Kako to mladim in tudi starim (do)povedat? To je zdaj vprašanje.
Leto je pri koncu, tudi drugo tisočletje ni več tako daleč, 53 številka Razgledov pa je pred vami in se pravkar seli v neponovljivo preteklost. Kaj še reči?
Vse najboljše v letu 1996!
Urednik
Naslovna in zadnja stran: Iztok Tomazin v ožini Japonskega ozebnika v severni steni Gašerbruma I, foto: Marko Čar;
Marko Čar med deskanjem sredi Japonskega ozebnika, v ozadju sedlo Gašerbrum La, foto: Iztok Tomazin.
Interno glasilo slovenskih alpinistov in športnih plezalcev.
Izdaja Komisija za alpinizem pri PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana.
Nenaročene rokopise in diapozitive z veseljem sprejemamo in po dogovoru takoj vračamo.
To številko so uredili člani uredništva AR: Glavni in odgovorni urednik:
Bine Mlač; Računalniški prelom: Nada Mlač; člani: Milenko Arnejšek, Breda Činč – Juhant, Dare Juhant, Aleš Lipnik, France Malešič, Mojmir Štangelj in Miro Štebe; in drugi sodelavci: Vanja Furlan, Vili Guček, Ljubo Hansel, Božo Jordan, Jože Makuc, Monika Kambič, Bojan Pograjc, Slavko Rožič, Simon Rudež, Alenka Simčič, Andrej Štremfelj, Iztok Tomazin, Ciril Velkovrh in Matjaž Wiegele.
Tiskarna: miGraf Grafične storitve Parmova 53 Ljubljana
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) daje Ministrstvo za informiranje na vlogo Planinske zveve Sloveniie, Alpine Association of Slovenia, Dvoržakova 9, Ljubljana, št.: JP/jr TAJ/6561 z dne 21. 2. 1992 Mnenje, da se štejejo publikacije Planinski vestnik, Obvestila PZS in Alpinistični razgledi med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
