VSEBINA

5 Veliki pionirji alpinizma (20. del)
10 Poti in smeri …
14 Francetu Avčinu v opombo
15 Med imeti in biti sem za biti
19 Gibljivo uredništvo
21 Kaj me (je) najbolj jezi(lo)
25 Zgodovina lednega plezanja
31 Pomembnejše zimske ponovitve
36 Pregledi tujih revij
41 Strokovni svet in naša organiziranost
43 Alpinisti postajajo boljši
45 Varna varovališča
46 Navezovanje in vrv
PROSTA PONOVITEV – KAJ JE TO!?
Na sestanku, ki smo ga imeli 1. junija 1983 v prostorih Planinske zveze Slovenije in ki je bil namenjen prav temu, da bi razčistili nekatere stvari okrog prostega plezanja, je bilo točno povedano, kaj je prosta ponovitev. Prosto je tisto plezanje, pri katerem ne za napredovanje (vzpenjanje, prečenje), ne za počivanje ne uporabljamo »tehničnih« pripomočkov. Vsebino pogovora je navedel Franci Savenc v članku O prostih ponovitvah v 17. številki Alpinističnih razgledov, stran 40.
Vendar si nekateri to definicijo prirejajo po svoje. Ob tem, da bi radi na vsak način delali proste ponovitve, se to tudi dogaja. Definicija je jasna in velja za vse. Prosta ponovitev je vzpon, ki je opravljen brez uporabe klinov, zatičev itd. za napredovanje, prav tako pa tudi za počivanje na njih. Raztežaji so normalno dolgi 30 do 40 metrov, ne pa po nekaj metrov. Mnogi raztežaji postanejo težki prav zaradi tega, ker so dolgi in ni prave možnosti za počivanje v njih. Samo za primer: raztežaj Prečenja v Ospu (zajedo) sem po definiciji nekaterih plezalcev sodeč, preplezal že prej vsaj dvakrat prosto, saj sem jo zlezel, ne da bi se potegnil za klin. Vendar sam vem, da sem ga splezal le enkrat in to nazadnje, ko sem ves raztežaj splezal brez počivanja in brez pomoči soplezalca, z varovanjem od spodaj.
Druga stvar, ki se pogosto pojavlja, je varovanje z vrha. Plezalec spleza po klinih, zgoraj vpne vrv, se spusti nazaj in potem ob obešanju varujočega soplezalca na vrv opravi prosto ponovitev. Morda je beseda obešanje karikirana, vendar je menda vsakemu jasno, da vsak kilogram zmanjšane teže pri težkem plezanju lahko pomeni zelo veliko.
Na kratko – sploh splezati prosto ali pa ne. Boljši plezalci po drugih državah, kjer je razvito prosto plezanje, se izogibajo varovanju z vrha. V Veliki Britaniji so smeri, kjer plezalec smer, ki je visoka slab raztežaj, raje spleza sam oziroma brez varovanja kot da bi se varoval z vrha. Šele takrat to velja za prosto ponovitev, smer pa je sicer ocenjena na primer z X. To je morda že ekstremen primer, vendar kaže na etiko – in seveda sposobnosti plezalcev.
Vse to so stvari, ki so bile že povedane in napisane. Zato morda vsega skupaj ne bi bilo potrebno ponavljati, a si nekateri to razlagajo po svoje. Te stvari me bremenijo že dalj časa. Mislim, da z dvomljivimi prostimi ponovitvami zmanjšujemo vrednost smerem. Nikogar ne bom omenjal osebno, vsak menda ve zase, kaj počne po stenah. To mora vsak rešiti sam pri sebi, seveda z zavestjo, da pleza zase in ne za Alpinistične novice v Delu.
Vsaka stvar potrebuje svoj čas in ne vem, zakaj bi nekaj počeli na silo. Če ne gre prosto sedaj, bo morda šlo s povečanim treningom čez mesec ali pa leto, morda dve.
Rok Kovač
ALPINISTIČNI RAZGLEDI številka 20, interno glasilo slovenskih alpinistov. Prispevke pošiljajte na naslov Planinska zveza Slovenije, Alpinistični razgledi, Dvoržakova 9, 61000 Ljubljana. 20. številko so pripravili: Tomaž Banovec, Jani Bele, Bogdan Biščak, Janez Bizjak,Vojko Bučer, Tomo Česen, Matjaž Deržaj, Marko Fabčič, Luka Karničar, Davorin Kodele, Irena Komprej, Rok Kovač, Edo Kozorog, Marko Kragelj, Darinka Madjanović, France Malešič, Peter Markič, Igor Mezgec, Nada in Bine Mlač, Stanko Mihev, Franci Savenc, Tone Strojin, Peter Ščetinin, Ivan Štornik in Milan Vošank, Peter Podgornik.