Alpinistični razgledi 20/1984

VSEBINA

5    Veliki pionirji alpinizma (20. del)

10  Poti in smeri …

14  Francetu Avčinu v opombo

15  Med imeti in biti sem za biti

19  Gibljivo uredništvo

21  Kaj me (je) najbolj jezi(lo)

25  Zgodovina lednega plezanja

31  Pomembnejše zimske ponovitve

36  Pregledi tujih revij

41  Strokovni svet in naša orga­niziranost

43  Alpinisti postajajo boljši

45  Varna varovališča

46  Navezovanje in vrv

PROSTA PONOVITEV – KAJ JE TO!?

Na sestanku, ki smo ga imeli 1. juni­ja 1983 v prostorih Planinske zveze Slovenije in ki je bil namenjen prav temu, da bi razčistili nekatere stva­ri okrog prostega plezanja, je bilo točno povedano, kaj je prosta pono­vitev. Prosto je tisto plezanje, pri katerem ne za napredovanje (vzpenjanje, prečenje), ne za počivanje ne uporabljamo »tehničnih« pripomočkov. Vsebino pogovora je navedel Franci Savenc v članku O prostih ponovit­vah v 17. številki Alpinističnih razgledov, stran 40.

Vendar si nekateri to definicijo prirejajo po svoje. Ob tem, da bi radi na vsak način delali proste po­novitve, se to tudi dogaja. Defini­cija je jasna in velja za vse. Pro­sta ponovitev je vzpon, ki je oprav­ljen brez uporabe klinov, zatičev itd. za napredovanje, prav tako pa tudi za počivanje na njih. Raztežaji so normalno dolgi 30 do 40 me­trov, ne pa po nekaj metrov. Mnogi raztežaji postanejo težki prav za­radi tega, ker so dolgi in ni prave možnosti za počivanje v njih. Sa­mo za primer: raztežaj Prečenja v Ospu (zajedo) sem po definiciji ne­katerih plezalcev sodeč, preplezal že prej vsaj dvakrat prosto, saj sem jo zlezel, ne da bi se potegnil za klin. Vendar sam vem, da sem ga splezal le enkrat in to nazadnje, ko sem ves raztežaj splezal brez počivanja in brez pomoči soplezalca, z varovanjem od spodaj.

Druga stvar, ki se pogosto pojavlja, je varovanje z vrha. Plezalec spleza po klinih, zgoraj vpne vrv, se spusti nazaj in potem ob obe­šanju varujočega soplezalca na vrv opravi prosto ponovitev. Morda je beseda obešanje karikirana, vendar je menda vsakemu jasno, da vsak kilogram zmanjšane teže pri težkem plezanju lahko pomeni zelo veliko.

Na kratko – sploh splezati prosto ali pa ne. Boljši plezalci po dru­gih državah, kjer je razvito prosto plezanje, se izogibajo varovanju z vrha. V Veliki Britaniji so smeri, kjer plezalec smer, ki je visoka slab raztežaj, raje spleza sam oziroma brez varovanja kot da bi se varoval z vrha. Šele takrat to velja za prosto ponovitev, smer pa je sicer ocenjena na primer z X. To je morda že ekstremen primer, vendar kaže na etiko – in seveda sposobnosti plezalcev.

Vse to so stvari, ki so bile že povedane in napisane. Zato morda vse­ga skupaj ne bi bilo potrebno ponavljati, a si nekateri to razlagajo po svoje. Te stvari me bremenijo že dalj časa. Mislim, da z dvomlji­vimi prostimi ponovitvami zmanjšujemo vrednost smerem. Nikogar ne bom omenjal osebno, vsak menda ve zase, kaj počne po stenah. To mora vsak rešiti sam pri sebi, seveda z zavestjo, da pleza zase in ne za Alpi­nistične novice v Delu.

Vsaka stvar potrebuje svoj čas in ne vem, zakaj bi nekaj počeli na silo. Če ne gre prosto sedaj, bo morda šlo s povečanim treningom čez mesec ali pa leto, morda dve.

Rok Kovač

ALPINISTIČNI RAZGLEDI številka 20, interno glasilo slovenskih alpini­stov. Prispevke pošiljajte na naslov Planinska zveza Slovenije, Alpi­nistični razgledi, Dvoržakova 9, 61000 Ljubljana. 20. številko so pripravili: Tomaž Banovec, Jani Bele, Bogdan Biščak, Janez Bizjak,Vojko Bučer, Tomo Česen, Matjaž Deržaj, Marko Fabčič, Luka Karničar, Davorin Kodele, Irena Komprej, Rok Kovač, Edo Kozorog, Marko Kragelj, Darinka Madjanović, France Malešič, Peter Markič, Igor Mezgec, Nada in Bine Mlač, Stanko Mihev, Franci Savenc, Tone Strojin, Peter Ščetinin, Ivan Štornik in Milan Vošank, Peter Podgornik.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja