VSEBINA
5 Veliki pionirji alpinizma (XIII. del)
9 Alpinizem – zakaj in do kod
12 Dopolnilo
14 Grandes Jorasses (IV. del)
16 Lotse 81
18 Odgovor
19 K pismu Janeza Bizjaka
21 Pripombe k Dedcu
22 Stena Lučkega Dedca
23 Nove smeri
25 Mnenja in dopolnila
29 Pregled poročil AO 1980
33 Uvod v poznavanje alpinizma na Japonskem
37 Opisovanje alpinističnih tur (II. del)
Izročilo Vinka Mlinarja
»Ob številnih nesrečah v letu 1981 predlagam, da storimo čim več otipljivega. Vse odseke in alpiniste v Jugoslaviji moramo na primeren način opozoriti, naj jim bo varnost prva. To moramo obravnavati v Alpinističnih razgledih, na zboru načelnikov, na inštruktorskem seminarju naj bo to osrednja tema, čim prej moramo pripraviti plezalno tehniko z novostmi in drugo manjkajočo vzgojno literaturo.
Začetniški alpinistični tečaj je bil speljan s težavo, ker je odpovedal nosilec naloge, prijavilo se je premalo inštruktorjev. Nekateri so, namesto da bi pomagali, trdili, da je tečaj v nekakšni privatni izvedbi.
Vsi inštruktorji se morajo držati vseh pravil varnosti. Nujno je, da so na tečajih tudi starejši gorski vodniki, ki lahko udeležencem posredujejo izkušnje, ki jih mladi inštruktorji nimajo.
Ob tem je potrebno zaostriti kriterije za registracijo inštruktorjev, o tem pa naj odločijo sami, pa tudi njihovi odseki.
Na splošno večkrat opažamo, da odnosi med nami niso vedno takšni, kakršni bi morali biti. Kljub vsemu so možni tovariški odnosi v čisto vsakem odseku, tudi v večjih, kjer so morda skupine ali trenja. Nujno je, da vodstvo povezuje vse člane odseka in nobene stvari ne obravnava zviška. Vedno je potreben strpen in prijateljski odnos starejših do mlajših in seveda obratno. Prva in zadnje naloga nas vseh pa mora biti vzgoja in varnost pri našem delovanju.«
S temi besedami se od nas poslavlja dolgoletni načelnik AO Logatec, alpinistični inštruktor, gorski reševalec in načelnik komisije za alpinizem Vinko Mlinar. Že dalj časa se je ukvarjal z vzgojo, odlično organiziral začetniške alpinistične in inštruktorske tečaje z izpiti, v lanskem juniju pa je po krizi v komisiji za alpinizem prevzel načelništvo. Za delo je poprijel izredno stvarno, kot odličen organizator je speljal tudi stvari, ki so se prej zdele neizvedljive, ob tem pa je tudi pravilno izbiral, katere naloge so pomembnejše in kaj lahko počaka. Izgubili smo ga prav v času, ko so se vedno bolj kazali uspehi njegovega dela.
Za to kar imamo v alpinizmu, smo odgovorni vsi. Še vedno velja stara misel, da pri alpinizmu ni prostora za častne funkcije – kdor ne dela, ni le len, ampak tudi nevaren. Če pa kdo misli ali celo zagovarja mnenje, da je komisija za alpinizem skupina nekakšnih privatnikov, da doslej ni bilo narejenega ničesar, razen papirne vojske, planinska organizacija pa le zavira delovanje alpinistov in gorskih vodnikov, naj se raje izkaže z delom. Z govorjenjem je bilo doslej doseženega le malo.
France Malešič
ALPINISTIČNI RAZGLEDI, številka 13, interno glasilo slovenskih alpinistov. Prispevke pošiljajte na naslov: Planinska zveza Slovenije, Komisija za alpinizem, Dvoržakova 9, 61000 Ljubljana.
Trinajsto številko so pripravili: Silvo Babič, Janez Bizjak, Vojko Bučer, Matjaž Deržaj, Andrej Dernikovič, Janko Humar, Stanko Klinar, Franček Knez, Rok Kovač, Aleš Kunaver, Marijan Lipovšek, France Malešič, Lev Milčinski, Nada in Bine Mlač, Iztok Osojnik, Bojan Pollak, Miha Potočnik, Igor Radovič, Janez Sabolek, Franci Savenc in Aleš Skrt.
