04. april 2000
Poročilo za leto 1999
Po fantastičnih dosežkih v letu 1998 je bilo tudi lansko leto spet polno raznih uspehov in zelo pozitivno. Predvsem važno je dejstvo, da smo po nekaj letih spet videli veliko zanimanje mladih za alpinistično in plezalno dejavnost in da smo uspeli odlične dosežke vzdrževati in izboljšati iz leta v leto.
V lanski zimski sezoni so se člani odseka izkazali predvsem v ledu in snegu. Opravljenih je bilo nekaj vzponov v zaledenelih slapovih v domačih gorah: v Koritnici, Martuljku, na Jezerskem in pod Prisankom, preplezali smo tudi precej slapov v bližnji Sappadi, v Dolomitih, v Valtellini, v Švici in Franciji do težavnosti 6+. Prav tako se je serija pomembnih ponovitev težkih lednih smeri nadaljevala tudi v tej sezoni: v domačih Julijcih je naveza Erik Švab (AO SPDT) in Filip Bence (AO Tržič, eden izmed najboljših slovenskih alpinistov) opravila drugo ponovitev smeri “Damoklejev meč” v steni Travnika v Mangrtski dolini, to zimo pa je Švab v navezi s tržačanom Giovannijem Bazo preplezal tudi smer “Beli trak” v Vršacu v Zadnjici, ki je bila do sedaj samo dvakrat preplezana in še to pred 13 leti. Ti vzponi spadajo med najtežje zimske smeri v Julijcih.
Naši alpinisti pa so se podali tudi v tuje gore: v pogorju Mont Blanca so ponovili več lednih smeri, med katerimi izstopajo predvsem ponovitve dveh klasičnih smeri v vzhodni steni Mont Blanc du Tacul: smer Couloir Macho in Modica–Noury. Poleg tega je Švab s prijateljem in francoskim gorskim vodnikom iz Chamonixa preplezal smer “Rebuffat – Terray” v severni steni Igel, ki spada med težje kombinirane smeri v pogorju Mont Blanca.
Poleg teh vzponov pa je bila letos zelo aktivna tudi druga skupina alpinistov in gornikov, ki se je skozi celo zimo podajala pod vodstvom izkušenega Zvonka Vidau, v višine Julijcev in pred nedavnim kronala sezono z zimskim vzponom na vrh Triglava. Med dejavnosti zimske sezone pa spadajo tudi strmi spusti s smučmi in snežno desko (snowboard) po raznih smereh in stenah Julijskih in Karnijskih Alp, ki jih je opravila nova zelo aktivna skupina, ki deluje pod okriljem društva in točneje Alpinističnega in Smučarskega odseka. Glavni pobudniki teh tur so bili: Marko Presl, Andrej Debelis in David Štrajn, ki so vodili skupine do deset in več smučarjev na skupne zimske ture. Opravili so več spustov na italijanski strani Julijcev in sicer iz Montaža, Lepega vrha nad Kanalsko dolino, Monte Cocco, sedla Prevala, Jof di Somdogna, Forca del Palone, Forca Laval, Lovci in drugih vrhov. Obiskali pa so tudi slovensko stran Julijcev z vzponi in spusti iz Ratitovca, Kriških podov in Krnskega jezera.
Po zelo obetavni zimski sezoni so si alpinisti-smučarji Tomaž Caharija, Marko Presl, Martin Sosič in David Štrajn za glavni cilj in preizkušnjo nabranega znanja izbrali smuko iz Monte Rose, punta Gnifetti (4.559 m). Sredi avgusta se je tako skupina turnosmučarjev podala do koče Gnifetti na višini 3.600 metrov in tam prespala. Naslednji dan so nadaljevali vzpon do koče Margherita, ki je najvišja koča v Evropi in se nahaja prav na punti Gnifetti v skupini Monterose. Sledila je smuka z enega izmed najvišjih vrhov naše celine in zadoščenje za primerni zaključek krasne sezone.
V spomladanski sezoni, ki služi predvsem kot uvod v poletje in v kateri plezalci izpopolnjujejo svoje plezalno znanje v skali, so člani odseka plezali v bližnjih in daljnih plezališčih krajše in tudi daljše smeri: predvsem v Ospu in v Huminu (Gemona), tudi letos pa se je skupina članov AO podala v priljubljeno dolino Paklenice na Hrvaški obali. Vsi naši alpinisti so plezali predvsem daljše smeri v severni steni Anića Kuk, med katerimi Klin, Brahmova, Šubara direkt, Infinito in Waterworld, ki spada med najtežje smeri v tej steni. Poleg tega so opravili tudi nekaj pripravljalnih vzponov v južnih stenah Dolomitov in v stenah Grigne nad Leccom, kjer so bili gosti znane plezalske druščine “Ragni di Lecco”.
Kot ponavadi je bila tudi letošnja poletna sezona najbolj bogata z vzponi v skali. Opravljenih je bilo več kakovostnih ponovitev predvsem v Dolomitih, v Julijskih in Karnijskih Alpah, v Zahodnih Alpah, v Franciji in Švici. Prav v Francijo se je podala skupina plezalcev, ki je obiskala tamkajšnja plezališča, kjer so plezali v stenah Orpierre in Ceuse predvsem krajše športne smeri do IX. težavnostne stopnje. Erik Švab je z različnimi solezalci preplezal vrsto športnih smeri v odlični skali v švicarskih stenah Hintisberga in Ratikona, povabljen pa je bil tudi, da se udeleži mednarodnega srečanja alpinistov v Chamonixu, ki ga vsako leto organizira FFME, francoska planinska zveza. Že samo povabilo na to srečanje je veliko priznanje, Švab pa je z vzponi v skupini Mont Blanca dokazal, da si je povabilo zaslužil, saj je med obiskom v Franciji preplezal med drugimi tudi smer Maillon Manquant, 7b, prosto in na pogled, opravil pa je tudi povezovalni solo vzpon v enem dnevu v ledni smeri Goulotte Chere in skalni smeri Arete de Cosmiques. To srečanje alpinistov celega sveta se je odvijalo tudi letošnjo zimo in Švab je bil spet povabljen, se tega srečanja udeležil in kljub slabim vremenskim razmeram opravil dva ledna vzpona, med katerimi izstopa solo vzpon v smeri Modica v Taculu.
Poleti so drugi člani alpinističnega odseka preplezali tudi nekaj prvenstvenih smeri v skali, med katerimi je nova smer “Millennium bug” v južni steni Torre Peralba v Karnijskih Alpah, ki sta jo opremila in prosto preplezala Matej Gruden in simpatizer odseka tržačan Walter Perdan. Smer je dolga 350 metrov, ima osem raztežajev in je ocenjena 6c+.
Po dolgih letih smo lani spet obudili tradicijo jesenskih tečajev in zgleda, da je bila odločitev pravilna, saj se je tečaja uspešno udeležilo 12 začetnikov, ki zdaj nadaljujejo z aktivnim plezanjem. Teoretični del smo izvedli na sedežu društva, pri njem pa so pomagali inštruktorji in člani Alpinističnega odseka ter tudi nekateri bivši člani, ki so s svojimi dolgoletnimi izkušnjami priskočili na pomoč pri predavanjih. Praktični del je potekal v okoliških plezališčih Glinščice in Napoleonske ceste, na umetni plezalni steni v telovadnici Osnovne šole Mara Samsa pri Domju in v plezališčih v Furlaniji pri Nadiži in v Huminu. Vsi tečajniki so bili odlično motivirani in zato ni čudno, da Romy, Katja, Roberta, Samuela, Svetlana, Alan, Peter, Marko, Matej, Erik, Dimitri, Igor in Andrej zdaj pridno trenirajo in nadaljujejo s plezanjem. K temu je pripomoglo tudi 10 aktivnih članov Alpinističnega odseka, ki so bili vedno pripravljeni pomagati in so samostojno izpeljali tečaj od začetka do konca.
Na koncu jeseni pa se kmalu spet pojavijo mrzli dnevi in naši alpinisti jih izkorostijo za pripravo na zimsko sezono plezanja v ledu. Tako so se plezalci že v prvih dneh decembra opravili v dolino Aoste, kjer so preplezali nekaj zanimivih kombiniranih smeri. To so smeri v katerih ni samo led, ampak so tudi krajši skalni odstavki po katerih je treba plezati z derezami in cepini. Ta zvrst plezanja je še posebno zahtevna, saj kombinirano plezanje zahteva tudi kombinirano znanje: iz plezanja v ledu in tistega v skali. Potem ko so se lani naši člani preizkušali v domačih gorah pod ostenjem Prisanka, kjer so preplezali tudi eno prvenstveno kombinirano smer v ledu in skali, med prvimi te vrste v Sloveniji, so se v začetku te sezone preizkusili v smereh, ki so jih pripravili in preplezali drugi svetovno znani plezalci.
Odlični tržaški alpinist Mauro Bole – Bubu, trenutno eden izmed najboljših lednih plezalcev na svetu in član AO Erik Švab sta kot prva na svetu preplezala eno izmed težjih kombiniranih smeri “Welcome to the machine” z oceno M9, v prvem poskusu: Bubu na pogled, to pomeni da prej o smeri ni imel nobene informacije, Švab pa na fleš, kar pomeni, da je smer prav tako preplezal v prvem poskusu, ampak je v njej videl plezati koga drugega in mu je bil vzpon zaradi tega nekoliko olajšan. Lahko povemo, da je bil ta dosežek v letošnji ledni sezoni na svetovni ravni izenačen samo dvakrat, boljše pa je naredil samo Bubu, ki je v teku zime splezal celo smer z oceno M10 na pogled! Te vrste ekstremna plezarija je seveda služila tudi kot trening za tekme v lednem plezanju, ki se jih je tudi letos udeležil in soorganiziral Erik Švab. Že v lanski zimski sezoni se je udeležil skoraj vseh tekem v Evropi, najboljši rezultati pa so bili: drugo mesto v hitrostni tekmi v kraju Lanzada v Valtellini in tretje mesto na hitrostnem tekmovanju v Bohinju, kjer so nastopili najboljši slovenski alpinisti in velja za neuradno slovensko prvenstvo v lednem plezanju.
Letošnjo sezono pa je prvič štartal tudi Svetovni pokal v lednem plezanju (Ice World Cup), katerega so se ga udeležili najboljši ledni plezalci sveta, ki so se pomerili v šestih tekmovanjih na umetnih lednih strukturah postavljenih širom Evrope v Avstriji, Franciji, Italiji (Cortina d’Ampezzo), Švici, Rusiji in na Švedskem. V izredno močni konkurenci (omenimo naj samo zmagovalca svetovnega pokala v šporztnem plezanju: Francois Lombard) se je Švab redno uvrščal med najboljših 16 atletov v polfinale in na koncu zasedel solidno 11. mesto na skupni lestvici. Poleg skupnega rezultata je Švab enkrat tudi stal na zmagovalnih stopničkah in tako s tretjim mestom v Kirovu, v Rusiji, dosegel najboljši rezultat slovenskih plezalcev v letošnjem Svetovnem pokalu in dokazal, da se lahko tudi v tekmovanjih kosa s svetovno elito. Poleg tekmovanj za Svetovni pokal (Ice World Cup) pa se je Švab udeležil hitrostne tekme v Lanzadi v Valtellini, kjer je prvič letos zmagal.
Tekme pa niso samo v ledu, ampak tudi v skali in tudi lansko leto so se člani AO udeležili dveh tekem: prva je bila v boulder plezanju in je potekala v telovadnici pri Domju, druga pa je bila tekma “Duatlon” na Napoleonski cesti v plezanju in teku. Te tekme, ki je predvidevala plezanje v eni smeri in tek od začetka Napoleonske ceste do Obeliska na Opčinah in nazaj, sta se udeležila David Štrajn in Erik Švab, ki je zmagal na posebni lestvici, saj je preplezal najtežjo smer na tekmi.
Lani se naši alpinisti prvič niso prijavili za kategoriziranje vrhunskih športnikov v matični domovini Sloveniji zaradi znanih problemov s Planinsko zvezo Slovenije, a vendar niso bili njihovi uspehi zaradi tega nič manjši in so vseeno odmevali tudi v slovenskih medijih, tako v časopisju (v Delu, osrednjem slovenskem dnevniku) in revijah (Grif, slovenska alpinistična revija), kot v Internetu (www.planid.org), na radiu in televiziji, kjer pozorno spremljajo vse dogajanje in uspehe slovenskih alpinistov, tudi tistih ki žal živijo izven meja matične domovine. Veseli nas, da se v slovenskih, pa tudi v italijanskih in tujih medijih veča zanimanje za alpinizem in da se zamejski alpinizem lahko postavi tudi s takimi dosežki. Možnosti, ki jih takoimenovanim ‘revnih športom’, med katere nedvomno spada tudi alpinizem, nudi predvsem Internet s povezavami v živo, so res dobre. Tega so se dobro zavedali tudi naši alpinisti in zato že delajo na tem področju.
Zelo velik uspeh je tako požela tudi organizacija in izvedba prenosa v živo preko Interneta in preko privatne slovenske televizije Teve Pika najvažnejšega alpinističnega priznanja na svetu – Zlatega cepina, za katerega je bil nominiran tudi slovenski alpinist Tomaž Humar za njegov vzpon čez južno steno Daulagirija. Ta prenos so uspeli pripraviti člani Humarjeve ekipe, tiste ki ga je spremjala tudi v Himalajo, za komentar pa je poskrbel naš član Erik Švab, ki se že pripravlja za naslednji izziv. To bo mednarodna alpinistična odprava v Pakistan in vzpon na 7.028 metrov visok Spantik po ledni in skalni steni, ki je visoka kar 2.000 metrov. Odrava gre na pot konec maja in glede na to, da jo poleg Erika sestavljajo še dva izmed najboljših francoskih, ruskih in en madžarski alpinist, smo prepričani, da so možnosti za uspeh zelo dobre. Po uspešnem delu v pravkar pretekli sezoni AO torej že načrtuje bodoče podvige in nasvidenje naslednje leto, ko upam, da bomo lahko spet poročali o velikih dosežkih našega alpinizma.
Načelnik AO SPDT
David Štrajn
