Alpinistične novice 7/1985

Jalung Kang s severne strani je doslej še nepreplezan

V torek, 26« t.m. odide na pot štirinajstčlanska 9. jugoslovanska alpinistična himalajska odprava – Nova smer v steni osemtisočaka

Vodja IX. jugoslovanske alpinistične himalajske odprave je izkušeni himalajec Tone Škarja, zdravnik je Damjan Meško, drugi člani pa so: Filip Bence, Borut Bergant, Tomo Česen, Janko Humar, Tomaž Jamnik, Janez Jeglič, Silvo Karo, Franček Knez, Pavle Kozjek, Marjan Kregar, Peter Podgornik in Slavko Svetičič.

CILJ — Severna stena Jalung Kanga (8505 m); točki A in B označu­jeta možni varianti vzpona na vrh. (Foto: Tone Škarja).

V skrajnem severozahodnem delu Nepala (tromeja Tibet-Sikim-Ne­pal) se himalajsko pogorje zadnjič vzpne nad magično mejo 8000 m. To je skupina tretje najvišje gore na svetu – Kangčendzenge (8586 m). Po svoji masivnosti je najmogočnejša, saj so v njenem grebenu 4 osemtisočaki (južni – 8476 m centralni – 8482 m, glavni – 8586 m in zahodni vrh ali Jalung Kang – 8505 m). Tako ima Kangčendzenga, kar pomeni »pet zakla­dnic velikih snegov«, kar 16 km dolg greben nad 7000 m.
Prvi poskus vzpona na to tretjo go­ro sveta zabeležimo že leta 1905, 24 let pozneje je poskušal celo samoho­dec Farmer. Kot tudi mnogo kasnejši, so bili vsi ti poskusi iz južne strani, z ledenika Yalung. Leta 1955 pa je bila uspešna angleška odprava. 25. in 26. maja sta vrh dosegli dve navezi. Georg Band in Joe Brown sta bila prva, dan kasneje sta vrh dosegla še Hardie in Streather. Indijci so se leta 1977 povzpeli na vrh po vzhodnem pobočju, naslednje leto pa je uspelo Poljakom po JZ steni, še leto kasneje so Angleži preplezali severni steber, Japonci pa leta 1980 severno steno, južni vrh so prvi osvojili Poljaki 1978, na vrhu je stal Wroz, mož, ki je dve leti pozneje kot prvi prišel na Everest pozimi. Na zahodni vrh ali Jalung Kang pa so leta 1973 prvi prišli Japonci z južne strani. Lansko leto so Poljaki speljali tudi smer direktno po juž­nem stebru. Še nekoliko zahodneje od Jalung Kanga se dviga Kangbačen (1902 m), ki so ga leta 1974 osvojili naši alpinisti prav pod vodstvom To­neta Škarje. Odmeven solo vzpon je po normalni poti z južne strani na Kangčendzengo opravil Francoz Piere Beghin. Leta 1983 pa so japonski alpi­nisti prečili z južnega na centralni vrh, osvojili pa so še glavnega. Zaradi veli­kih tehničnih težav med glavnim in centralnim vrhom jim celotno preče­nje ni uspelo. (glej pismo na koncu !)
Severna stena Julan Kanga je osrednji plezalski problem Kangčend­zenge s te strani. Doslej je ni uspelo premagati še nikomur. Kljub nevar­nim ledenim odlomom, ki obkrožajo spodnji del stene, pa daje oster steber, ki se dviga naravnost k vrhu, dovolj obetavne možnosti za uspešen vzpon. Tako je steno ocenila naša izvidnica, ki se je mudila na tem področju spo­mladi leta 1983.
Pot bo naše alpiniste vodila iz Katmanduja v Hile, kamor jih bodo pre­peljali s tovornjaki. Od tam pa prek Gunze do Pangpeme, kjer bo bazni tabor na višini 5050 m. Potem se je treba spustiti na ledenik Kangčendzenga (4950 m) ter po njem do začet­ka stene na višini 5600 m. Pot po ledeniku je izjemno dolga, saj je lede­nik dolg kar 8 km. Zato bo tudi tabor I odigral vlogo naprej potisnjene ba­ze. Do tabora II bo nevarna etapa, saj bo treba mimo velikih ledenih odlo­mov. Če bodo večje padavine, bo pla­zovom manj izpostavljen nekoliko de­sno od direktnega ležeči severni ste­ber, ki pa se začenja z zelo težko in navpično steno, ki je visoka približno 900 m. Ta varianta bi bila sicer daljša in zamudnejša, a najbrž varnejša. Tu­di direkten steber, razen krajšega spodnjega dela, je objektivno varen.
To, kar je za druge športnike sode­lovanje na olimpijskih igrah, je za ple­zalce sodelovanje na velikih alpinisti­čnih odpravah, ki so usmerjene na najvišje gore sveta. Jugoslovanski al­pinisti so doslej potrdili svoj sloves doma in na tujem z vrsto uspešnih odprav, zlasti v Himalajo. Zaželimo odpravi, ki bo na poti dobre tri mese­ce, obilo uspeha in srečno vrnitev.

Večera alpinističnih filmov
V Kranju bodo v petek in soboto, 15. in 16. t.m. zavrteli 12 alpinisti­čnih filmov domačih avtorjev, začetek v kinu Storžič ob 20. uri
V petek in soboto, 15. in 16. t. m. si bodo številni ljubitelji gorskega sveta lahko ogledali 12 alpinističnih filmov domačih avtor­jev, ki jih bodo vrteli v kinu Storžič z začetkom ob 20. uri. Avtorji filmov nas bodo popeljali od ekstremnega prostega plezanja v domačih stenah, prek vrtoglavih sten južnoameriških Andov, Pamirja in Grenlanda, pa vse do najvišjega vrha na svetu.
Naši alpinisti so že velikokrat doka­zali in potrdili svoje plezalske sposob­nosti, tokrat si bomo njihove vzpone lahko ogledali še na filmskem platnu. Po uspešnih predvajanjih v Ljubljani in Mariboru si tudi v Kranju obetajo dober obisk. Vstopnice po 100 dinar­jev so na voljo v pisarni PD Kranj in 2 uri pred pričetkom v Kinu Storžič. Vabljeni!

Spored za petek:
EVEREST (avtor Vanja Matijevec) Prvenstveni jugoslovanski pristop na Everest pomeni najvišji višinski do­sežek naših alpinistov. Film je hkrati dokumentarni zapis in predstavitev vzpona alpinista, ki je boj na gori sam doživljal.
FITZ ROY (Joco Balant, Silvo Karo) Slovenska smer na kamnito pirami­do na koncu Južne Amerike, ki jo nenehno bičajo vetrovi z Atlantika in Pacifika, predstavlja enega največjih jugoslovanskih plezalnih dosežkov sploh.
LHOTSE (Vanja Matijevec) Poleg stene Dhaulagirija je jugoslo­vanska smer Čez Lhotsejevo steno naj­večji plezalni dosežek naših alpinistov v Himalaji.
LEDENI SLAP (Peter Markič) Plezanje v slapovih ni modna muha. Mnogim alpinistom pomeni pripravo in dopolnilo za težje in ekstremne vzpone.
PROTI DEVETI STOPNJI (Joco Balant, Silvo Karo)Slovenski alpinisti z velikimi kora­ki osvajajo skrivnosti prostega pleza­nja in nekdaj tabu področja – težav­nost nad šesto stopnjo.
PAMIR (Peter Markič) Pamir je najvišji predel SZ. Sloven­ski alpinisti so na osnovi izmenjave s tovariši iz SZ vsakoletni obiskovalci »strehe sveta«, kot nekateri Pamir tu­di imenujejo.

Spored za soboto:
SPOMINSKE POTI (Matjaž Fistravec) Film je nekakšen pregled številnih prvenstvenih smeri v naših hribih, pa tudi drugod. Avtor obenem tudi ra­zmišlja o tem, kako pravzaprav po hribih hodimo, opazujemo svet okoli sebe in kdaj se je vredno odpraviti na plezarijo.
PRED , ODHODOM (Marjan Ručigaj) Zanimiv prikaz zdravniškega pre­gleda alpinistov pred odpravo na Kavkaz.
ŠTRUCA IN VRANSKA DRAGA (Oton Naglost) Plezanje čez gladke plati na skalne igle ima za plezalca z občutkom za lepo poseben čar. Spreten snemalec pričara del lepot naravne forme vive tudi gledalcu. Najbrž najkvalitetnejši alpinistični film iz naših gora.
GRENLAD (Janez Bizjak, Pajk) Eksotična polarna krajina in boj za življenje v večnem ledu in snegu zapu­stita v gledalcu poseben vtis: kot da bi polarna luč in krajina s svojo razsež­nostjo gledalca sproščali, a hladna re­sničnost je drugačna.
SALCANTAY (Zoran Bešlin) Južnoameriški Andi so v določenih pogledih tekmec Himalaje. Tudi tu ne manjka ekstremno težkih detajlov, vr­toglavih grebenov in streh, ki prispe­vajo, da je užitek na vrhu še toliko bolj zaslužen. ACOUCAGUA (Peter Podgornik) Prvenstvena jugoslovanska smer čez južno steno Acoucague je imela velik odmev v alpinističnem svetu. Ob komentarju plezalca in hkrati snemal­ca ima filmski zapis tega vzpona še večjo vrednost.
HUMORISTIČNI VLOŽEK (Marjan Ručigaj) Domiselni vložek z lutkami in igrač­kami opozarja na to, kaj se vam lahko dogodi v gorah ali v dolini.

Tomo Česen

Uspeh v Ugandi
V slabih podnebnih razmerah, v megli in vetru, je jugoslo­vanska alpinistična odprava osvojila 5109 m visoki ledeniški vrh Ruvenzorija v Ugandi (Vzhodna Afrika). Pod­vig je uspel sedmim članom univerzitetnega društva Velebit iz Zagreba, ki so se 29. januarja povzpeli v dveh skupinah na Margareto, najvišji vrh Ruvenzorija. To je za Mt. Kenio drugi najtežje pristopen afriški vrh.

Nov vodnik o turni smuki
V tiskarni Kočevske­ga tiska je že vse pripravljeno za tisk druge dopolnjene in popravljene izda­je vodnika o turni smuki. Izid vodni­ka, po katerem je že nekaj let veliko povpraševanje je predviden konec meseca. Bo obsežnejši, kot je bil prvi, za katerega je opise -pripravil Ciril Praček. 55 opisom je namreč Miro Černivec dodal še 51 novih.

»Pomanjkanje« planinske literature
Zlikovec je vdrl v vitri­no ekonomata Planin­ske založbe pri PZS
Da je pomanjkanje planinske literature še zmeraj veliko, kljub številnim novim izdajam in pona­tisom, vemo. Toda tega ne obču­tijo vsi enako in tudi pomagajo si na zelo različne načine.
Tik pred našim kulturnim praz­nikom in hkratnim praznovanjem 90. obletnice, odkar je izšla prva številka Planinskega vestnika, je nekdo preprosto vdrl v vitrino ekonomata Planinske založbe pri PZS in si izbral tisto, kar mu je – tako se zdi – manjkalo. V hudi zadregi pa je bil te dni tudi načel­nik komisije za planinsko kulturo PZS dr. Tone Strojin. Ko je zbiral knjige za priložnostno razstavo v Cankarjevem domu.V Centralni planinski knjižnici ni našel števil­nih dragocenih primerkov planin­skih edicij iz zadnjih let. Pa niso kriva le »izposojanja za nedo­ločen čas«! Vse predolgo se nihče ni resno ubadal s problemi CPK in nabavljal novih izdaj, za kar tudi denarja ni bilo. Bo potrebno zbirati te edicije po antikvariatih ali dati oglase v javna občila?

Načrti PLV
Odbor za PLV pri KVIZ PZS je konec januarja na delovni seji potr­dil izvedbo republiških akcij. Tako bo od 22. do 24. marca na Vršiču zbor PLV, na katerem bodo izvedli teoretični program, pa tudi tri prak­tične ture. Udeleženci morajo zato predhodno obnoviti znanje, zlasti uporabo vozlov in vrvi ter varova­nje s cepinom. Udeleženci plačajo stroške oskrbe in prevoza, organizacijske stroške pa krije KVIZ PZS. Od 11. do 14. aprila načrtujejo šolo turnega smučanja na Komni. Prija­ve zanjo sprejemajo najkasneje do 25. marca, če pa do tedaj ne bo vsaj 20 prijavljenih, akcije ne bo. Sredi avgusta je običajno na vrsti ledeniško strokovno izpopolnjevanje, ven­dar je že več let zaporedoma v tem razdobju slabo vreme, zato bodo točen datum in lokacijo določili do 1. marca. Tudi za letni zbor PLV še ni določen čas izvedbe, vendar so se dogovorili, da bo istočasno tudi usklajevalni seminar za inštruktorje na vzgojnih akcijah za PLV; kot kraj izvedbe pa so predlagali Češko kočo. Na seji so ugotovili, da regi­stracija letos ne poteka več avtoma­tično in stihijsko, kajti odslej naj bi podaljšanje registracije dobivali vsako leto sproti le tisti PLV, ki jim društvo potrdi aktivnost.

V Storžiču in Begunjščici
Filip Bence je v soboto, 2. februarja v severni steni Storžiča preplezal Kramarjevo in Mladinsko smer. Razmere so bile dobre. Naslednji dan pa je z Jožetom Rozmanom ponovil še Rdeči kamnolom, eno težjih smeri v S steni Begunjske. Ocena je V+, Al/IV-V, 300 m.

Dejavnost AS Železniki
Člani alpinistične sekcije Železniki se malokrat oglašajo. Decembra lani je pet članov opravilo izpit za priprav­nika, eden pa je postal alpinist. Vseh skupaj jih je tako sedaj 18, od tega 13 aktivnih. Zaradi majhne aktivnosti al­pinistov so bili najbolj prikrajšani se­veda tečajniki. Kljub vsemu je nekaj pripravnikov opravilo nekaj težavnih vzponov. Opravili so prosto ponovi­tev Velebitaške in Uniona v Paklenici, bili so tudi zraven pri eni od pono­vitev Pajkove strehe v Ospu. Pozimi pa so ponovili Deržajevo smer v M. Mojstrovki, povzpeli pa so se tudi na Mont Blanc. Trinajst aktivnih plezal­cev je opravilo 164 vzponov, od tega so trije vzponi VII. stopnje, 29 vzpo­nov je VI. stopnje in 25 jih je V. stopnje. Med najaktivnejšimi sta bila Marko Čufar in Franci Jenstrle.
Z novo alpinistično šolo so pričeli v decembru, vrstijo se teoretična preda­vanja in praktične vaje.
Janez Egart, Miha Prevc in Franc Šubic pa so prvo soboto v februarju v slabih razmerah preplezali Bosovo grapo v Brani in sestopili po Šiji Brane.

JZ stena Maselnika
Fabjan Furlan in Davorin Kodele sta v nedeljo, 3. februarja opravila 1. ZP Karamele (V, III-IV, 40°-50°, 600 m) v Maselniku. V isti steni so Miran Božič, Oton Naglost, Juri Nabergoj in Ivan Premrl ponovili Samotovo grapo (70°, IV, 35°-40°, 400 m). Darko Hrovatin in Herman Dragin (zadnji AS Ajdovščina, drugi AO Vi­pava) pa sta preplezala Sinji slap na Jezerskem.

Slapovi
Andrej Grudnik je 11. januarja prvi preplezal slapove v Suhodolskem grabnu (pod Rebersko planino). Že naslednji dan pa je skupaj z Marjano Skornšek in Ano Laznik opravil 1. P. Višina vseh slapov je 185 metrov, oce­na pa 90°/50°-70°.
Luka Karničar (AO Jezersko) je 18. januarja ponovil slap v Malem vr­hu (dolina Kokre, 90°/50°-70°). Prvo februarsko soboto pa je z Rihardom Murnom preplezal še Vikijevo svečo. Dva dni kasneje pa je v steni pod Češko kočo (desno od nje) preplezal še PrV zimsko smer po tako imenova­ni »Mrzli« dolini (250 m, en raztezaj 80°, ostalo 45°-55°).
Andrej Gradišnik (AO Ravne) in Mirko Kranjc (AO Črnuče) sta 1. fe­bruarja splezala Sinji slap, za konec tedna pa sta potem odšla plezat v Osp.

Dobre razmere v Turski gori
V JZ steni Turske gore so Darja Jenko, Marjan Kregar, Irena Markuš in Lado Podbevšek opravili prvo zim­sko ponovitev Polžka v JZ steni Turs­ke gore (V+, IV, I—II, 350 m). Vsa stena je bila odeta v odličen poledenel sneg. Plezali so 3. februarja, vsi pa so člani AO Kamnik.
Marjan Kovač in Dušan Žigon (oba AO Črnuče) pa sta v Planjavi splezala Wissiakovo grapo, prečila pobočja do vrha Zeleniških špic in sestopila po Grapi skozi okno.

Še ena nova v Ospu
Silvo Karo ih Franček Knez sta v soboto in nedeljo, 2. in 3. fe­bruarja splezala še eno novo smer v Ospu, kjer je že tako ali tako vse na gosto prepreženo s smer­mi. Vstopila sta 10 metrov desno od Gobe in nadaljevala naravnost navzgor med le-to in Staro smer­jo. Samostojne smeri je pet raztežajev, zadnji pa je skupen z Go­bo. Ocenila sta jo V+, A2, e, plezala pa sta 15 ur. Prvi dan sta splezala 3 raztežaje, naslednji dan pa potem do vrha. Zavrtala sta 34 svedrovcev (od teh manjka 5 ploščic in vijakov). Prva dva raztežaja in zadnji so mešanica pro­stega in tehničnega plezanja, , medtem ko je v tretjem in četrtem raztežaju le tehnika. V steni sta pustila še 4 navadne kline, za po-navljalce pa priporočata vsaj še 10 klinov (jeseničani in profili). Po koncu druge dolžine vrvi je mož­no prečiti desno v Staro smer. Prvenstveni vzpon sta imenovala Slepi jok.

Skupne ture in A�
Imeli so jo člani AO Rašica na Vršiču. Prva skupina je opravila turni smuk z Nad Šitom glave, drugi pa so z Mojstrovke sestopali po Pripravniški grapi. Janez Kastelec in Lado Vidmar pa sta bila v Tamarju, kjer sta splezala Zimsko grapo v Strugu.
Člani AO Gorje pa so organizirali skupno turo v Tamar, kjer so plezali slapove.
Alpinistična sekcija Delo sporoča, da njihova alpinistična šola poteka pod vodstvom Draga Peršla že od ok­tobra 84. Do sedaj so imeli že 13 predavanj in tudi štiri skupne ture. Vseh tečajnikov je 18. Bili so že na zasneženem Triglavu, Grintovcu, ple­zali pa so tudi grape v okolici Vršiča.

Skupna tura AO Radovljica
Prvo nedeljo v februarju so Radovljičani v okviru AŠ, ki jo redno obiskuje 7 tečajnikov, izvedli prvo skup­no turo. Preplezali so J V greben Vr­tače in sestopili po Zeleniški grapi. Prejšnji večer so v planinskem domu na Zelenici sprejeli med pripravnike Aleša Ježka in Vita Plemlja.
Sicer pa so v januarju plezali slapo­ve v Tamarju. Skrajno desni slap so ponovili Aleš Ježek in Dušan Kocjančič ter Tatjana Eržen in Marko Zu­pan, Centralnega pa Ježek in Kocjančič ter Blaž Jereb sam.

Zima 83/84 Čehoslovakov v Dolomitih
Lansko zimo so Čehoslovaki poslali dve skupini alpinistov v Alpe. Ena skupina je odšla v Julijske Alpe, dru­ga pa v Dolomite, kjer so ostali mesec dni in opravili nekaj zelo pomembnih zimskih ponovitev. Plezali so v Civetti, eni najtežjih dolomitskih sten, in v skupini Pala.
V SZ steni Civette so Bednar, brata Kuba in Matava od 12. do 18. januarja opravili prvo zimsko ponovitev smeri Mazeaud-Piussi-Sorgato (VI, A3), Klembarova, Janoš, Odstrčil in Vellič pa so v 7 dneh opravili 1. ZP in 2. ponovitev nasploh smeri Via del Rifugio (VI+, A4). Uspelo jim je šele v drugem poskusu, potem ko so prvič po 5 dneh naleteli na mesto A4, za katerega pa niso imeli s seboj poseb­nih specialnih klinov.
V SZ steni Torre d´Alleghe sta Blanka Danihelkova in Vera Fusova opravili prvo in tudi prvo zimsko po­novitev smeri Philipp-Manchart-Barbier (VI-. A2) v štirih dneh. Stari sta šele 19 in 20 let.
V severni steni Monte Agner sta Doubal in Šilhan v štirih dneh preple­zala Via del Coure (VI, Al) eno naj­težjih smeri v tej steni. Bila je to 1. ZP. V Sass Maorju so opravili 2. ZP smeri Castiglioni-Detassis (V+) v dveh dneh. V Cima Canali so Brych, Pinos in Urbašek opravili 1. zimsko in 2. ponovitev na sploh smeri Via Trifoglio Appasito (VI+) itd.
Bilo je tudi nekaj neuspelih posku­sov. Brych, Straka in Walzel so vsto­pili v smeri Supermatita o Agapito v Sass Maorju. Po mnenju poznavalcev je ravno tako pomembna kot n. pr. smeri v Marmoladi (Moderni časi in Riba). Po osmih raztežajih so pri mi­nus 25° C obrnili.

Izpopolnjevalni seminar za AI
23. in 24. t. m. bo na Uršlji gori zimski alpinistični izpopolnjevalni seminar za inštruktorje alpini­zma. Zbor udeležencev bo v so­boto, 23. t. m. pred trgovino Na­ma v Ravnah na Koroškem (avto­bus odpelje iz Ljubljane na Ravne ob 7. uri). Na seminarju, ki ga bo vodil Jani Bele, bodo predelali varovanje v snegu, novosti iz zim­ske in ledene plezalne tehnike in prvo pomoč pri poškodbah zaradi mraza. Cena je 1000 dinarjev, pri­jave pa je treba poslati na PZS do ponedeljka, 18. t. m. Inštruktorji morajo prinesti s seboj zimsko opremo, po možnosti tudi smuči.

Pismo – popravek Józef Nyka (22. marec 1985)

Kangchenjunga
Corrections
“naslednje leto pa je uspelo Poljakom po JZ steni” ? Ther was not such Polish expedition. (ta poljska odprava ne obstaja)
“Južni vrh so prvi osvojili Poljaki 1978« In 1978 the Polish expedition made first ascents of Kangchenjuna South. (Wrož and Chrobak) and Kangchenjunga Middle (Branski, Heinrich and Olech). (Leta 1978 je Poljakom uspel prvi vzpon na severno Kangcenjungo ( Wrož in Chrobak) in srednjo Kangcenjungo (Branski, Heinrich in Olech.)
“Wrož, mož ki je prvi prišel na Everest pozimi” – Wrož was not on the Everest, the winter ascent was made by Cichy and Wielicki. (Wrož ni bil na Everestu, zimski pristop sta opravila Cichy in Wielicki.)
Kangbachen- first ascent 26.V. 1974 Polish Party

Franci Savenc