V severni steni Široke peči opravljen vrhunski vzpon
Tomo Česen je 7. februarja sam opravil prva zimsko ponovitev Škorpijona — Za vzpon je v dobrih razmerah potreboval osem ur
Letošnja zima je skopa z dobrimi razmerami. Stene so bile v začetku precej zasnežene, potem pa je še hud mraz preprečeval vrhunske vzpone v gorah. V začetku tega meseca je veter krojil razmere po svoje: od dobrih do povsem nemogočih. Dobro poznavanje le-teh pa je poleg dobre fizične pripravljenosti tudi potrebno za uspeh.
ŠKORPIJON – Vrisana smer v severni steni Široke peči. (Foto: arhiv INDOK)
Tomo Česen si je steno Široke peči ogledoval že nekaj dni. Desni del je bil skoraj brez izjeme preveč zasnežen. V levem stebru, ki je pomaknjen nekoliko bolj naprej, pa je kazalo dobro. Tako je 7. t. m. po dostopu iz doline (do bivaka se je udiralo za čevelj, naprej je bilo nekoliko bolje) vstopil v Škorpijona. Smer sta prva splezala septembra 1981 Knez in Painkiherjeva. Takrat je bila to 17. smer v severni steni Široke peči, poteka pa v vzhodnem stebru, desno od smeri Ferjan-Krušič-Zupan. V naslednjih dveh letih so jo preplezali le še dvakrat. Prvo ponovitev sta opravila Ines Božič in Rado Fabjan, drugo ponovitev pa je Česen opravil skupaj z Andrejem Štremfljem.
V Škorpijonu je najtežji že kar prvi raztežaj, ki pa razen začetka poteka v dobri skali. Posebno težavne so plati sredi raztežaja, kjer ni mogoče zabijati klinov, pa tudi varovanje je težko. Na srečo so bile plati kopne. Naslednja dva raztežaja, ki pripeljeta na raz stebra, sta bila deloma zasnežena, v delu drugega je prišla v poštev tudi ledna tehnika. Po razu stebra pa je potem hitro napredoval, saj je kopna stena omogočala plezanje v plezalnikih. V raztežaju pod veliko zajedo v zgornjem delu je moral kline za seboj izbijati. Dve vrvni dolžini v zajedi sta bili mestoma poledeneli, kar pa ni oviralo hitrega napredovanja. Zadnjih nekaj metrov v težjem delu ga je že ujela noč, tako da si je moral pomagati s čelno svetilko. Še kakih 100 metrov položnega sveta do vrha pa ni predstavljalo posebnega problema, saj plezanje ni več tako težko. Približno ob 19. uri je bil na vrhu smeri, ki je visoka 600 m in ocenjena VI, A1/V. Bila je to 3. ponovitev (1. SP in 1. ZP). V smeri je 8 klinov. Na sestopu ga je že zagrnila megla, iz katere je začel počasi padati tudi sneg, vidljivost je bila kar precej slaba. Kakih 15 m visok skok je bil na srečo v večji meri kopen, tako da je lahko hitro našel klin za spust in pozno ponoči prišel do bivaka.
V Široki peči, v tem odmaknjenem delu Martuljka, je bila tako pozimi preplezana 5. smer. Prej so pozimi ponovili že Centralno, Čihulovo, Dibonov raz in smer Juvan-Šteblaj.
Beli Pajek – 25. knjiga zbirke Domače in tuje gore
Založba Obzorja je za »jubilejno« 25. knjigo zbirke Domače in tuje gore izbrala Heinricha Harrerja Beli Pajek. Že (lepa barvna) naslovnica opozarja, za kaj gre – severna stena Eigerja in njena zgodovina. Prva izdaja tega dela (Die weisse Spinne) je izšla sicer že leta 1958, toda ime pisca, udeleženca prve naveze, ki je steno preplezala, zagotavlja, da jo bo z veseljem sprejemala vsaka generacija.
Ko je avtor končal pisanje, je bila v steni le ena smer in samo 12 navez jo je srečno preplezalo (v obdobju 1953-58 nobena). Sedaj je seveda povsem drugače: najmanj 14 smeri, od teh dve našega Frančka Kneza, tudi 12 naših ponovitev Klasične smeri je že znanih (pa še v treh drugih smereh so bili že uspešni) itd. Tudi vse to je v najnovejši knjigi, ki jo je odlično prevedel Marijan Lipovšek. Ne manjka tudi njegovih značilnih opomb, ki dajejo večini prevodov pravo veljavo. Ne manjka tudi fotografij; vse so črnobele in dokumentarne. Škoda le, da je delo izšlo le v nakladi 2000 izvodov in da je cena 1.400 din.
Predavanje o Čo Oju
V četrtek, 21. t. m. ob 19. uri bo v dvorani zdravilišča Rimske Toplice predavanje o lanskoletni alpinistični odpravi na Čo Oju v Himalaji. Ob spremljavi barvnih diapozitivov bo predaval član te odprave, znani alpinist Franček Knez iz Rimskih Toplic.
CAF vabi štiri naše na tabor
Francoska ambasada v Beogradu je sporočila, da Francoski alpinistični klub vabi štiri naše alpiniste, moško in žensko navezo, na tabor (mesto še ni določeno), ki bo od 8. do 16. junija letos. Udeleženci morajo poslati osebni list in pregled najpomembnejših tur, navesti pa morajo tudi, katere tuje jezike (aktivno) obvladajo. Prijave sprejema Bojan Pollak (Trg svobode 5, 61240 KAMNIK) do 1. marca. F.S.
Občni zbor AO Matica
Za novega načelnika AO Matica so izvolili Braneta Žorža, šolo pa bo še naprej vodil Tone Sazonov-Tonač. Na odseku je aktivnih 65 alpinistov in pripravnikov, v lanskem letu pa so opravili 1084 vzponov. Najbolj aktiven je bil Pavle Kozjek (3 smeri VIII, 35 smeri VII). Na odpravah so sodelovali štirje člani. Viki Grošelj je v alpskem slogu osvojil Manaslu (8156 m), Maja Dolenc in Ničo Kregar sta bila na Kilimandžaru, Zvone Drobnič pa je sodeloval na odpravi na Rakapoši. Darjo Durjava, Janez Marinčič in Pavle Kozjek so plezali v Yosemitih.
Za kvalitetno izpeljano šolo ima veliko zaslug Tone Sazonov. Lani so imeli 20 predavanj, 14 praktičnih vaj in skupne ture.
Še vedno ni vseh poročil
Spodbuda, ki smo jo pred nedavnim objavili, je zalegla. Alpinistični odseki in sekcije so poslali že precej poročil o aktivnosti v lanskem letu. Žal pa so še vedno izjeme kar pa še posebej preseneča, ne med najmanjšimi kolektivi. Ob zadnjem pregledu so manjkala še poročila AO Bohinj, Domžale, Kamnik, Ljubljana-Matica, Martuljek, Logatec, Slovenj Gradec, Šaleški AO in Zgornjesavinjske AS. Tudi poročila o nesrečah so poslali le trije kolektivi. Analiza dela, ki naj bi jo opravili na bližnjem izpopolnjevalnem seminarju za inštruktorje, bo morala spet temeljiti bolj na »okvirnih« podatkih. In da je mere polna, se zna zgoditi, da bo prihodnje leto še slabše. Komisija za alpinizem PZS se namreč že nekaj časa ni sestala, še vedno niso znani pogoji za letošnjo registracijo, kakšen naj bi bil obvezen prispevek v sklad za reševanje v tujih gorah itd.
Dve novi v Begunjščici
Filip Bence je 10. februarja v severni steni Begunjščice preplezal dve novi smeri, ki potekata levo od Zeleniške (Poni – IV, 60-70 in Bor -IV,V). Obe sta visoki okoli 200 metrov.
Svetičič v steni Krna
Slavko Svetičič je 13. t.m. preplezal Dušanov slap nad Drežnico, nadaljeval pa je pod steno Krna in v skrajno desnem delu preplezal novo smer (Desna grapa, 40-50,II-III, 300 m). V začetku februarja je opravil še en nov vzpon (Korito, 45-55, IV, 600 m) v Krnu. Prvenstveni vzpon pa je opravil tudi v severni steni. Ocenil ga je 70-85, IV, 150 m. Ponovil pa je še Zelene gredine, Zimsko smer ter smer Poberaj-Podgornik.
Slapovi še privlačijo
Vikijevo svečo pod Češko kočo sta 7. t. m. ponovila Matjaž Beguš in Matej Kranjc (oba AO Kranj), v soboto so jo splezati Viti Guček, Andrej Kmet (oba AO Trbovlje) in Dare Šolaja (AO Črnuče), naslednji dan pa je Darko Hrovatin opravil 2. SP tega slapu.
Tudi Lucifer je bil oblegan. V četrtek, 7. t. m., so ga po desni strani preplezati Blaž Jereb, Aleš Ježek, Borut Kersnik in Rajko Podgornik (vsi AO Radovljica), čez dva dni pa so po levi strani plezali Andrej, Marija in Marko Štremfelj (AO Kranj), naslednji teden v torek pa sta ga ponovila še Bojan Počkar in Jernej Stritih (AO Železničar).
Davorin Kodele je sam ponovil Sinji slap nad Jezerskim, Jože Povšnar pa je preplezal slapove v Tamarju (Nad votlino, Centralni in Desni). Vse tri sta plezala tudi Ničo Kregar in Matevž Lenarčič.
Aktivnost na štajerskem koncu
Člani AO Kozjak so poleg slapov v začetku februarja plezali v Turski gori. Hribar, Drago in Branko Praprotnik ter Zdenko Zorič so preplezati Tschadovo smer ter Hudi prask v Mrzli gori. Dušan Golubič, Tomaž Kreševič, Drago Praprotnik, Matjaž Roter in Zorič pa so 7. t. m. ponoviti Slovensko v Triglavu, naslednji dan pa so se povzpeli še na vrh.
Andrej Grudnik je v sredo, 6. februarja, splezal Libijsko smer v Veliki Raduhi, pet dni kasneje pa je z Boštjanom Erjavcem (oba Zgornjesavinjska AS) ponovil še Centralno grapo v Mrzli vodi. Alpinisti AO Črna Jelen, Forštner in Razbornik so v Lanežu preplezati Butalsko in Detektivsko grapo. 2. februarja pa sta Milan Plesec in Igor Radovič opravila 1. ZP Zdenkijeve smeri v Mali Raduhi. Zaradi slabih razmer (požled in sipek sneg) sta za 130 m visoko smer potrebovala 5 ur. Ocena smeri je V, Al/IV.
Istega dne so v Lanežu Aleš Furek -Dušan Habulin-Samo Žnidaršič, Drago Kavnik- Darinka Lečnik in Miran Pliberšek-Miran Tarkuš (vsi AO TAM) preplezati Dvomljivko, v Škarjah pa sta vzhodno grapo ponovila Marko Lukič in Davorin Podrepšek.
332 vzponov AO Nova Gorica
Člani AO Nova Gorica so na svojem občnem zbora za načelnika ponovno izvolili Petra Podgornika, gospodar pa je Milan Velikonja. Odsek sedaj šteje 9 alpinistov in 8 pripravnikov. Aktivnih članov je 10, 21 tečajnikov pa obiskuje AŠ. V svojih vrstah imajo 4 Al, enega gorskega reševalca in enega pripravnika GRS. V letu 1984 so opraviti 332 vzponov, od tega je bilo 28 prvenstvenih. Od težjih vzponov je bilo 79 smeri V. stopnje, 65 smeri VI. stopnje in 3. smeri VII. težavnostne stopnje.
Konec avgusta lani so organizirati tretji spominski tabor pod Malim Koritniškim Mangartom.
Peter Podgornik je sodeloval na mednarodni odpravi na Grenlandijo, kjer so osvojiti 20 novih vrhov in splezali 28 novih smeri ekstremnih težav. V letošnjem letu je Podgornik tudi član IX. JAHO na Yalung Kang, ima pa tudi naziv športnika zveznega razreda.
Turni smuki še pred koncem meseca
Planinska založba pri PZS je dobila zagotovilo, da bodo prvi vodniki Turni smuki, dotiskani še pred koncem meseca, tako da jih bo mogoče uporabljati že to sezono. Ker pa vsi izračuni kažejo, da bo polna ekonomska cena krepko nad 1.000 din, se je odbor sklada za založništvo odločil za posebno akcijo: do 15. aprila letos bo vodnike prodajal po posebni ceni 900 din.
Novi vodnik bo precej obsežnejši od prvega (1972). Namesto 55 tur v Julijskih Alpah bo opisanih 106 s področja vse Slovenije. Šest kart (1:50.000) je nadomeščenih s posebno prilogo, v kateri bo 37 (eno in dvostranskih) kart. Obseg pa je narasel z 90 strani na 176 (brez kart). Namesto le naštetih križanj bo v novem vodniku, ki je delo Mira Črnivca in Cirila Pračka, uredil pa ga je Franci Savenc, abecedno kazalo vseh geografskih imen, format je enak kot pri prvem, le fotografij v novem ne bo. Nova cena velja tudi za skupinska naročila (PD, AO, knjigarne) v ekonomatu PZS pa bodo upoštevati tudi vse običajne popuste.
Novo vodstvo KA PZ Srbije
Planinska zveza Srbije nas je obvestila, da je bil 26. januarja v Beogradu sestanek nove komisije za alpinizem. Za načelnika so izvolili Borka Gajiča iz AO Bor, dogovorili pa so se tudi za program dela v prihodnje. Posebno pozornost bodo posvetiti šolanju (še posebej inštruktorjev). Naziv AI je dobil Zoran Bogdanovič, ki je s tem postal prvi alpinistični inštruktor v Srbiji.
Sekcija je prerasla v AO
Po razformiranju AO Sarajevo so v glavnem mestu BiH delovale le nekatere AS s posameznimi člani. Najaktivnejša je bila zlasti v zadnjem času pri UPSD Bukovik. To so 4. januarja letos tudi uradno razglasiti za alpinistični odsek.
AO Bukovik šteje 26 članov, 11 alpinistov in 9 pripravnikov. Tudi število njihovih (plezalnih) vzponov ni posebno veliko, le 170 so jih našteti v knjigi za lansko leto. So pa zato kvalitetnejši. Posebno izstopajo prvenstveni in prve zimske ponovitve v njihovih gorah. V Druju so ponovili Ameriško direktno, v Blatieru Britansko itd. Lansko zimo – vse v znamenju ZOI – so veliko delati v zvezi z olimpijskimi igrami, imeti so dva zimska, poletnega in še ledeniški tečaj in biti na srečanju alpinistov v Chamonixu ter v Paklenici.
Tudi letos ne mirujejo, čeprav tudi pri njih niso najboljše razmere. Dragan Ilič in Željko Rudan pa sta vendarle uspela opraviti lep prvi zimski vzpon – 1. in 2. t. m. sta preplezala Centralno smer v Otišu na Prenju. Prvi dan sta imela ugodne razmere, malo ledu in malo pršiča, pa temperaturo »le« -8 stopinj Celzija. Drugi dan pa je začel pihati hud veter in temperatura je močno padla.
Vzponi AO TAM
Slabe razmere jim, razen slapov, niso dopustile kakšnih posebnih vzponov. V soboto, 2. februarja v Lanežu (Raduha) so Aleš Furek-Dušan Habulin-Samo Žnidaršič, Drago Kavnik-Darinka Lečnik in Miran Pliberšek-Miran Tarkuš preplezali Dvomljivko (III, 30°-40°, 160 m). V Škarjah pa sta Vzhodno grapo preplezala Marko Lukič in Davorin Podrepšek.
Lanska sezona AO Škofja Loka
Imeli so 22 aktivnih članov, ki so opravili skupno 701 vzpon, največ med njimi jih je zbral Zvone Peterlin (150). Med alpiniste so sprejeli Vladimirja Bukovca, med pripravnike pa dva tečajnika. Novi načelnik je Boštjan Kekec.
Maks Medja
Na pokopališču na Blejski Dobravi smo se pred dnevi poslovili od Maksa Medje, znanega jeseniškega alpinista in gorskega reševalca. Skupaj s svojimi soplezalci Čopom, Župančičem, Moretom in drugimi je v letih pred drugo svetovno vojno pa tudi po njej sodil v vrh slovenskega alpinizma in gorske reševalne službe.
Rodil se je leta 1906 na Jesenicah, v delavskem naselju Senožeti. Svojo planinsko pot je pričel v turističnem klubu Skala kmalu po njegovi ustanovitvi. Preplezal je do takrat vse najtežje smeri, kot so v Triglavu Čopov steber, Ladja in Gorenjska smer, v Široki peči Dibonov raz, v Jalovcu Comicijev raz, v Travniku Aschenbrenarjeva smer in še mnoge druge. Kot prvi pristopnik je zmogel mnoge prvenstvene smeri, ki pa jih zaradi svoje skromnosti ni nikoli prešteval. Posebno ljube so mu bile gore nad Gozdom Martuljkom, ki jih je tudi odlično poznal.
Leta 1931 je postal član jeseniške GRS, ki se je takrat imenovala »Rešilna ekspedicija« in kot reševalec je ostal vse do svoje smrti. Dokler je bil pri močeh, je sodeloval pri skoraj vseh reševalnih akcijah v Julijcih in Karavankah. Kot vodja ali inštruktor je sodeloval na številnih alpinističnih in reševalnih tečajih in taborih. Za svoje planinsko delovanje je prejel vse častne znake PZS in PZJ, dobil pa je tudi red zaslug za narod. Planinsko društvo Jesenice ga je v znak priznanja za njegovo delo imenovalo za svojega častnega člana.
Franci Savenc
Uveljavitev naših v Himalaji
V februarski številki Planinskega vestnika pogovor z znanim alpinistom in himalajcem Tonetom Škarjo, ki je vodja nove odprave
Februarska številka Planinskega vestnika prinaša zanimiv pogovor Mateja Šurca z našim znanim alpinistom in himalajcem Tonetom Škarjo. Načelnik komisije za odpravo v tuja gorstva pri PZS, ki bo že čez teden dni vodil novo jugoslovansko alpinistično odpravo v Himalajo, je med pogovorom razkril svoje poglede in spomine na osvajanje najvišjih vrhov sveta. Opisal je, kako smo se v Himalaji pojavili in uveljavili Jugoslovani, hkrati pa je nakazal tudi, v katero smer se bo v prihodnje razvijal odpravarski alpinizem.
O osvajanju najtežjih in najvišjih vrhov sveta govori tudi članek Zbignewa Kowalewskega, ki prinaša pregled najpomembnejših vzponov na osemtisočake in njihove stranske vrhove, hkrati pa našteva tudi najpomembnejše še nepreplezane probleme v Himalaji in Karakorumu. Prav je, da Vestnik prinaša tudi takšne zanimive prevode iz tujih revij. V prihodnje bi jih bilo lahko še več, toda upajmo, da bo članek spodbudil tudi naše poznavalce dogajanj v najvišjih svetovnih gorstvih in da bodo pripravili podobne preglede. To bi bilo koristno tudi zato, ker bi se s tem izognili zamudam. Podatki bi bili bolj sveži, Kowalewski namreč obravnava vzpone do konca leta 1983.
Februarski PV prinaša še več zanimivih člankov, ki bodo spodbudili k razmišljanju. Že uvodni prispevek urednika PV Marijana Krišlja daje oceno našemu gorniškemu filmu, ki bi lahko spodbudila k nadaljnjemu, še bolj zavzetemu delu na tem področju. Opozarja, da je zamisel o gorniškem filmu, o njegovi sporočilni in umetniški vrednosti v našem gorništvu ves čas prisotna. Planinci in še zlasti alpinisti že vrsto let skušajo s kamerami predstaviti svoja doživetja, njihove filme so si ogledovati njihovi znanci, bilo pa je že tudi precej javnih projekcij. Nekaj filmov so projecirala že praktično vsa naša planinska društva, nekaj posameznih primerkov je tudi prodrlo na ekrane televizijskih sprejemnikov, vendar pa je letošnja projekcija v Cankarjevem domu res obrnila novo stran v zgodovini filmske ustvarjalnosti med našimi planinci. Vse kaže, da se bo naš »festivalček« spremenil v vsakoletno prireditev, ki bo imela reprize tudi v drugih slovenskih krajih. Uvodnik v februarsko številko nakazuje to možnost, hkrati pa opozarja tudi na nekatere napake, ki bi jih bilo treba v prihodnje odpraviti. Avtor med drugim meni, da okrogla miza ob koncu prikazov filmov ni dala pike na i prireditve. Pogovor bi se res lahko razvnel in podrobneje bi lahko opisali problematiko filmanja v gorah, lahko bi bolj poglobljeno ocenili kakovost prikazanih filmov.
Udeleženci okrogle mize so poudarili, da je pomemben začetek. Prav je, da se zavedamo nekaterih pomanjkljivosti, odpravili jih bomo pri naslednjih prikazih, veliko delo pa je opravljeno že s samim začetkom. Alpinisti in planinci so v glavnem zaploskali in opozarjali na dokumentacijsko vrednost filmov in na razmere, v katerih so nastajali, predstavniki filmske umetnosti pa so s svojega slonokoščenega stolpa sicer milostno zaploskali, ob tem pa opozorili, da planinci in alpinisti kljub svojim plezalskim sposobnostim ne morejo osvojiti njihovega stolpa. Ob vseh teh pomislekih, je zanimivo razmišljanje Marijana Krišlja o umetniškem sporočilu planinskih filmov in o njihovem amaterizmu.
Ob 90-letnici Planinskega vestnika je zanimiv tudi članek prof. Evgena Lovšina, ki analizira devetdesetletno pot planinskega glasila. Profesor ugotavlja, da je PV od začetka svojega izhajanja do danes objavil približno šesttisočpetsto enot – člankov in zapisov, od tega kar približno 2.200 potopisov, med temi pa približno 450 plezalnih spominov in poročil. Članek govori predvsem o začetnem obdobju, ob tem pa prinaša tudi več zanimivih podatkov o razmerah v prvem obdobju delovanja naše planinske organizacije.
V februarski številki PV bodo bralce pritegnili tudi članki, ki govorijo o potepanjih po Nepalu, južnoameriških Andih, zapis o zanimivih stoletnih drevesih v okolici Solčave in zapis Janeza Pretnarja o hiši v Baški grapi.
Miro Štebe
Dvajsetič spominski pohod na Stol
Prireditelji se zlasti zavzemajo za varnost vseh udeležencev pohoda
Zasneženi, 2238 m visoki Stol v Karavankah, bo v dneh od 22. do 24. februarja že dvajsetič cilj pohoda v spomin na junaški boj Jeseniške čete 20. februarja leta 1942 z okupatorjem. Pohod je iz skromnih začetkov prerasel v množično planinsko in družbenopolitično manifestacijo, ki bo imela posebno obeležje še zlasti letos ob praznovanju 40-letnice osvoboditve.
Na dosedanjih 19 pohodih je bilo 43.890 udeležencev, če štejemo tudi šolsko mladino, ki ima svoje pohode. Ljudje prihajajo iz vseh krajev Slovenije, sosednjih republik in tudi zamejstva, zanimanje za pohod pa je vsako leto večje, zato so tudi priprave čedalje bolj skrbne. Prireditelji se zlasti prizadevajo, da bi vsem udeležencem zagotovili kar najbolj varen vzpon in vrnitev.
Tudi letos se bodo o smeri pohoda odločili šele, ko bodo natanko preučili razmere. Lov za rekordom v številu pohodnikov nikoli ni bil vodilo prirediteljev.
Najprej bo 22. t. m. pohod šolske mladine do Valvasorjevega doma, naslednja dva dni pa pohod na Stol ali po planinah pod Stolom.
Janko Rabič
S smučmi čez Pohorje
Komisija za mednarodno sodelovanje pri PZS nadaljuje z zelo obiskanimi izleti v okviru »Treh dežel«. Tako bo v marcu organizirala dvodnevni smučarski tekaški izlet. Program bo takle, sobota, 2. marca: alpsko, turno ali tekaško smučanje na Peci s koroške strani (dostop s sedežnico); nedelja, 3. marca: udeležba na pohorski smučini, teku na 50 km ali smučanje na Arehu, kjer je cilj pohorske smučine GRS Maribor. Odhod bo v soboto, 2. marca ob 6. uri izpred PZS. Cena prevoza je 1600 dinarjev, štartnim na Pohorski smučini pa 350 dinarjev. Prijave sprejema PZS (telefon: 061/312-553).
