Alpinistične novice 6/1995

16 Slovencev na Aconcagui

V okviru trekinga po Čilu in Argentini se je med 20. in 23. januarjem 16 Slovencev povzpelo na Aconcaguo (6960 m) po normalni smeri! Na vrhu so bili: Miha Anželj, Janez Baloh, Martina Bakše, Emirjan Dežman, Alja Grošelj, Tomaž Kavar, Borut Kokelj, Boštjan Kostanjšek, Boris Kurinčič, Boštjan Peternel, Gorazd Pozvek, Ivan Pšenica, Marko Rupnik, Peter Svete,Tomaž Vrhovec in Miha Zajc. Vzpon so opravili v zelo ugodnih vremenskih razmerah.

(M. P.)

O etiki v skalnem plezanju
V torek, 31. januarja, je bila na Planinski zvezi Slovenije okrogla miza o etiki v prostem skalnem plezanju v plezališčih. Okroglo mizo je organizirala Komisija za športno plezanje, vodil pa jo je vrhunski plezalec in državni reprezentant Vili Guček. Na njej je sodelovala večina naših najboljših plezalcev in aktivnejših opremljevalcev smeri.
Govorili so o celi vrsti vprašanj, ki so povezana s plezanjem v plezališčih, od naravovarstvenih do športnih. Razveseljivo je, da so udeleženci o večini ključnih vprašanj dosegli visoko stopnjo soglasja. Tako se bo lahko zapisal etični kodeks, ki bo veljal za slovenska plezališča.
Najprej so se lotili problematike zapiranja plezališč. V plezališčih se namreč križajo interesi naravovarstvenikov in plezalcev. Plezalci lahko s svojim obnašanjem omilijo škodljive vplive na okolje (odnašanje smeti, parkiranje na za to določenih mestih, uporaba samo urejenih poti …). Resnično žalostno bi bilo, če bi prepovedali plezanje v kompleksu plezališč nad vasjo Osp, ki sodijo med najboljša na svetu.
Vsi udeleženci so se strinjali, da je potrebno posege v skalo omejiti na minimum. To pomeni, da je edini umeten material, ki sodi v steno, varovalni klin. V novi smeri je sicer potrebno očistiti krušljivo skalo, popolnoma nesprejemljivo pa je klesanje umetnih oprimkov. Kjer so že izklesani, naj ostanejo kot spomenik človeški neumnosti.
Dobršen del razprave je bil namenjen opremljanju novih smeri. Opremljevalec mora smer opremiti za varno plezanje ter očistiti krušljivo skalo. Potem ima seveda pravico, da smer prvi prepleza in jo poimenuje. Ime lahko napiše ob vstopu v smer, seveda z majhnimi črkami nevpadljive barve, ki jih naključni mimoidoči niti ne opazi. Predlagano je bilo tudi, da bi še nepreplezane, a že opremljene smeri (projekte) označil z rdečim prusikom v prvem klinu. Osnovno načelo pri opremljanju novih smeri in preopremljanju že obstoječih mora biti popolna varnost, saj je osnovni cilj športnega plezanja premagovanje čim večjih težav, ne pa plezanje nevarnih smeri.
Čeprav ni bilo predvideno, se je na tej okrogli mizi zastavilo tudi vprašanje opremljanja športnih smeri v gorah. Po krajši burni razpravi so bili vsi navzoči mnenja, da bi za razjasnitev tega vprašanja potrebovali posebno okroglo mizo.

(M. P.)

Registracija alpinističnih odsekov in klubov
Komisija za alpinizem pri PZS je določila pogoje za registracijo alpinističnih odsekov in klubov v letu 1995. Le-ti morajo imeti najmanj 10 članov, od tega 2 inštruktorja, 3 aktivne alpiniste in 5 pripravnikov ( za sekcije so te številke manjše: 6 članov, od tega 1 Al in 2 aktivna alpinista). Vsak odsek, klub ali sekcija mora oddati korektno izpolnjeno poročilo o delu in opravljenih vzponih.
Člani alpinističnih kolektivov bodo registrirani, če bodo plačali članarino PZS in so v minulem letu opravili najmanj 10 alpinističnih tur. Priporočljivo je, da vsi alpinisti in pripravniki vplačajo prispevek v sklad za reševanje v evropskih gorstvih. Za aktivne AI znaša ta prispevek 600 tolarjev, za registrirane alpiniste in pripravnike 1200 tolarjev, za druge člane PZS pa 2400 tolarjev. Pred odhodom v tujino morajo vsi, ki so plačali prispevek, oddati obrazec s prijavo odhoda, PZS pa ob morebitni nesreči krije stroške prevoza z mesta nesreče do bolnišnice. Rok za prijavo za registracijo je 27. 2.1995, S tem dnem pa tudi potečejo popusti pri vplačilu v sklad.

(M.P.)

Po plezališčih naših sosedov
Igor Kalan plezal v najbolj znanih avstrijskih plezališčih – Z Davidom Stepanjanom plezala v bližini Rima

Igor Kalan (AO Kranj) je zadnjo jesen in zimo obiskal več avstrijskih in italijanskih plezališč. Jeseni je plezal v okolici Innsbrucka. Tam so sedaj najbolj popularna avstrijska plezališča.

NOVI IZZIVI – Iz domačih sten v plezališča sosedov (Foto: M. P.)

V gorski skupini Wilder Kaiser je plezališče Schleierwasserfalle (Pajčolanasti slapovi). Čeprav je dostop nekoliko daljši, kot smo vajeni iz naših plezališč (pribl. 40 min.), se je po Kalanovem mnenju vredno potruditi, saj je stena res lepa. V enem dnevu mu je uspelo na pogled preplezati dve smeri z oceno 7a+ (VIII+), eno z oceno 7b (VIII+ / IX-) in dve z oceno 7b+. Kot zanimivost povejmo še, da je v tem plezališču Alexander Huber preplezal tri smeri z oceno 8c+ (XI-), ki sodijo med najtežje na svetu.
Igor Kalan je obiskal tudi plezališče Chinesische Mauer (Kitajski zid) blizu avstrijsko – nemške meje. Stena je široka kar en kilometer, v njej pa je več kot 150 smeri. Nekatere so dolge tudi več kot sto metrov. Zaradi nevarnosti snežnih plazov in varstva narave je od konca novembra do začetka aprila plezanje v tej steni prepovedano.
Avstrijsko turnejo je zaključil v plezališču Ewige Jagdgrunde (Večna lovišča), ki je urejeno v ogromnih granitnih blokih. Verjetno je to nam najbližje pravo granitno plezališče. V njem so tudi prave »ameriške« smeri po počeh, v katerih mora plezalec urediti varovanje z metulji in zatiči.
Pozimi je Kalan z mladim Davidom Stepanjanom (AO Kranj) obiskal italijansko zimsko plezalno področje Ferentillo v bližini Rima. Tam sta dve plezališči s previsnimi smermi, podobni naši Mišji Peči. Za tretje plezališče v tem področju pa je značilno plezanje po luknjicah. Kalan in Stepanjan sta se posvetila predvsem plezanju na pogled oziroma na fleš. Kdor je prvi poskusil v smeri, je imel pač možnost preplezati smer na pogled, drugi pa le še na fleš, saj je pred tem videl, kako se smer pleza. Tako je Stepanjan preplezal 3 smeri z oceno 7b+, Kalan pa dve tako težki smeri. Obema je uspelo še v približno 20 smereh, težkih od 7a+ do 7b.
Seveda sta oba veliko plezala tudi pri nas, največ v Mišji Peči. Tam je Stepanjan splezal Corta (7c+/8a, 2 dni) in Strta srca (8a+ oziroma X-, 3 dni). Kalan pa je bil uspešen v Mrtvaškem plesu(8b) in Oktoberfestu(8a).

MIHA PETERNEL

Zaledeneli slapovi
Januarja sta Marko Čar in Tone Tavčar (oba AO Žiri) v enem dnevu preplezala Zapotoški slap (V 180 m) in Kuklo (IV+, 120 m) v Trenti. Marko Čar pa je sam plezal v Koritnici in Trenti. Preplezal je slap Strmec, slapove Predelice (V-), Levo grapo pod Predelom, Postmodernizem v vznožju Loške stene, Končarjev žleb in Nad Julijano. Za konec svojih solo vzponov po slapovih je splezal še Luciferja (V+, 180 m) pri Martuljku.
Minuli teden sta Jasna Bratanič in Alenka Šenk (obe AAO) splezali Sinji slap nad Jezerskim. Razmere v njem so bile idealne.

(M. P.)

Dokumentarec o Mirku Lebarju
Dokumentarni film o vzponu Mirka Lebarja, invalida brez obeh nog, na Mont Blanc bo na sporedi 1. programa TV Slovenija v nedeljo, 12. t. m. ob 21.15. Film je posnel Matjaž Fištravec.

(M. P.)

ALPINISTIČNE NOVICE

Razpisa za perspektivne
Planinska zveza Slovenije razpisuje udeležbo za šest perspektivnih alpinistov na odpravi Pamir 95 in dva perspektivna alpinista na odpravi Api Nampa 95. Cilj odprave Pamir 95 je normalni pristop na pik Pobede (7439m, Kirgizistan). Odprava bo potekala od 15. julija do 15. avgusta 1995, organizirata pa jo PZS in AK Vertikala. Cilj odprave Api Nampa 95 je izvidnica in vzpon na 6000m v področju Api Nampa v Nepalu. Od-pravo, ki bo potekala od marca do aprila 1995, bosta organizirala PZS in PD Ljubljana-Matica. Pogoj za prijavo je opravljen izpit za alpinista in starost do 26 let. Prijave z osebnimi podatki, pregledom najboljših vzponov zadnjih treh let in priporočilom odseka pošljite do 13. februarja na PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana s pripisom »odprava Pamir 95 in Api Nampa 95«.

(M. P.)

Vabilo na smučarski rally
Na PZS je prišlo vabilo na prvo evropsko prvenstvo v smučarskem rallyju, ki bo od 26. do 29. marca v Savojskih Alpah. Na tekmovanju bo treba premagati kar 10200 metrov višinske razlike. Na prvenstvu, ki je odprtega tipa, bo sodelovalo vsaj 16 držav. Podrobnejše informacije in prijave na PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana, tel. (061) 312-553  (ga. Meta Vukič).

(M.P.)

Šola alpinističnega smučanja
Podkomisija za alpinistično smučanje na PZS prireja šolo alpinističnega smučanja, ki bo od 22. do 26. marca na Zelenici in od 7. do 9. aprila na Kaninu. Prijave in informacije na PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana, tel. (061) 312-553  (ga. Meta Vukič). Zadnji rok za prijave je 17. februar.

(M. P.)

Deveti osemtisočak
Južni Tirolec Hans Kammerlander (37) se je lani poleti povzpel na svoj deveti osemtisočak. Po njegovih načrtih bi to moral biti K2, ker pa mu pakistanska birokracija za ta vrh ni izdala dovoljenja, se je moral zadovoljiti z Broad Peakom (8048m). Na odpravi je poleg njega sodeloval še Hans Mutschlechner, ki pa se je zaradi lažjih ozeblin obrnil na višini 78000 metrov. Kammerlander je svoj himalajski pohod začel leta 1983 s prvenstveno varianto na alpski način na Čo Oju, leto kasneje sta z Messnerjem prva prečila dva osemtisočaka (Gašerbrum II in Gašerbrum I, alpski način) in pri tem preplezala dve novi smeri. Sledila sta še dva vzpona na alpski način: po normalni na Daulagiri in prvenstvena na Anapurno. Sodeloval je tudi pri Messnerjevih zadnjih dveh osemtisočakih (Makalu in Lotse) in na obeh tudi osvojil vrh. Nato se je povzpel na Manaslu, vmes pa opravil (dolgo časa) najhitrejši vzpon na Cerro Torre. Poleti 1990 je bil na Nanga Parbatu in presmučal Kinshoferjevo smer Diamirski steni. Predlani pa se je posvetil nekoliko nižjim hribom. Spomladi je s prijateljem preplezal novo smer v S steni Šivlinga, kjer je že prej neuspešno poskušalo kar nekaj odprav. Približno 2000 metrov stene, kjer so težave v skali dosegle VII stopnjo, sta premagala v dobrem dnevu in sestopila po isti smeri. Jeseni istega leta pa je s prijatelji šel še na Ama Dablam. V tem času tudi v Alpah ni miroval. S Švicarjem Welligom je n.pr. v 24 urah preplezal vse grebene, ki vodijo na Matterhorn, v enakem času pa mu je uspelo preplezati ledno S steno Ortlerja, sestopiti, prekolesariti pot do Treh Cin (čez 200 km in 2000 m vzpona) in tam preplezati smer Comici – Dimai.

(U.G.)

Božičeva videokaseta
Videokaset s planinsko oziroma, alpinistično vsebino pri nas (v tujini jih je več) ni ravno veliko v prodaji, zato je toliko bolj zanimiv podatek, da je mogoče naročiti kaseto »Put na Himalaju« pri znanem hrvaškem alpinistu, večkratnem udeležencu tudi naših himalajskih odprav (udeležil se bo prej ko ne tudi letošnje na Anapurno), Stipetu Božiču (Mostarska 34, HR-58000 Split). Cena za Slovenijo je 30 DEM.

(F. S.)

Nesrečno leto
Naš rojak Vojko Arko poroča, da je bilo lansko leto za sorazmerno majhno planinsko srenjo, kot so njihove Bariloče (SC de Bariloche), v kateri Slovenci že od nekdaj veliko pomenijo, doslej najbolj tragično. Novembra sta se ponesrečila dva planinca na turistični poti nad jezerom Jakob (eden ni imel derez in na poledeneli skali mu je spodrsnilo, drugi ga je hotel ustaviti, pa ga je potegnil za seboj). O nesreči na Tronadorju, ko je plaz zahteval kar življenje treh udeležencev alpinističnega tečaja, smo poročali tudi na tej strani. Bresba se je ponesrečil na Fitz Royu, Scheuer pa je zdrsnil v Peruju.

(F. S.)

Brata Karničar preko vseh meja
Matterhorn ju je postavil na ugledno svetovno mesto med alpinističnimi smučarji – Čez mesec dni najprej odprava na Anapurno, nato izdaja knjige – Prihodnje leto smučanje z Everesta

»Alpinistično smučanje je zagotovo najnevarnejša zvrst alpinizma. Medtem ko se plezalci po hribu spuščajo v navezi, midva smučava. In pri tem ni nikoli mirujoče stične točke s steno, kar uvršča alpinistično smučanje na skrajno mejo tveganja in s tem v vrh težavnosti,« zatrjujeta brata Karničar iz Zgornjega Jezerskega. Za izreden lanski dosežek v steni Matterhoma sta Davorin in Andrej dobila tudi priznanje Planinske zveze Slovenije za največji dosežek leta.
Švicarske alpe, Matterhorn (4.478 m), ocena odprave v celoti VI, ocena najtežjega dela S6+, smučanje z višine 4.200 m, 1500 m višinske razlike, trajanje odprave 2 dni, je kratek opis dosežka 32-letnega Davorina-Dava, in 24-letnega Andreja Karničarja. Višek življenjske energije in nenehna želja po premagovanju še nedoseženih ciljev pa »krvno navezo Karničar« žene naprej.
»Smučanje z Matterhorna se od vseh dosežkov razlikuje v tem, da je bila najina odprava šele sedma ponovitev in je zato merljiva na mednarodnih lestvicah. V slovenskih Alpah je zagotovo deset težjih smeri od švicarske avanture, a niso primerljive, ker je takih smeri dovolj tudi v Italiji, Franciji …, Matterhorn pa je le en. Presmučala sva že severovzhodno steno Eigerja v švicarskih alpah, se spustila z Mont Blanca, z Elbrusa v Kavkazu, smučala po Sinjem slapu, po katerem se redko vzpenjajo alpinisti, smučala z Jalovca …,« je o 15 letnem izzivanju usode povedal starejši brat Davo, sicer Elanov osebni serviser norveškega alpskega smučarja O. C. Furusetha.
Za razliko od plezalcev, smučata brata Karničar tam, kjer se vzpenjata. Tveganje, da terena ne bi dodobra poznala, je pač preveliko.
»Najugodnejše vremenske in snežne razmere poznajo le tisti, ki so doma pod hribom. Zaradi telefonskega klica izpod vznožja masiva, 11. maja lani, ki se je glasil: Pridita takoj!, je v dveh dneh ‘padel’ Matterhorn. In zakaj je ta švicarski lepotec tako cenjen? Ni namreč police, na kateri bi se lahko vsaj malo ustavil in spočil,« obuja spomine na ošiljeni Švicarski vrh mlajši brat Andrej.
Toda za premagovanje gora in smučanje po naklonu od 45 do 55 stopinj, skoki pa tudi prek 60°, je potrebno še več kot le znanje. Alpinistično smučanje je »eksplozivna« zmes, ki se ji ne moreš upreti, ohraniti pa moraš trezno glavo. In ko beseda nanese na Himalajo, se v očeh bratov Karničar zasvetijo iskrice …

PO EKSTREMNIH STRMINAH – Davo Karničar pri spustu z Matterhona.

»Vzhod ima svoj čar, a me s smučarsko alpinističnega stališča ni nikoli posebej privlačil. Kot alpinista morda, tu pa so še neprijetni spomini,« je zgodbo o Azijskem gorovju začel Davo in nadaljeval, »toda letalske vozovnice z datumom april-maj 95, na katerih piše Osrednja akcija PZS Anapurna I. – 8091«, sva že kupila. Če bo odprava uspela, bo to zadnji 8-tisočak za Slovenijo, 11. osemtisočak za Vikija Grošlja in peti 8-tisočak, s katerega bomo Slovenci smučali,« z navdušenjem pravi Davo.
»Odprava bo štela 9 članov, sedem Slovencev in dva gostujoča alpinista, od tega en snemalec. Upamo, da nam bo vreme naklonjeno, v nasprotnem primeru pa bova ostala z bratom tudi dlje. In če nama Anapurna uspe, bo na vrsti podvig podvigov – smučanje z Mont Everesta leta 1996,« o nadaljnjih ciljih razmišljata brata Karničar.
V Sloveniji se z alpinističnim smučanjem resno ukvarja le 20 zanesenjakov. Biti odličen alpinist in še boljši smučar sta težko združljivi prvini. Marsikateremu zaljubljencu v gore ne uspe dodobra izpiliti niti ene od teh prvin, kaj šele obeh hkrati Če so vrhunski alpinisti zaradi svoje ekstremne naravnanosti do športa nemalokrat že čudaški, sta Davo in Andrej izjemi.
»Stvari, ki se jih lotim v življenju, morajo biti popolne. Želim plezati in smučati. Svoj pogled na gore in smučanje sem opisal v knjigi, ki bo izšla v prihodnjih mesecih,« je v slogu prekaljenega alpinističnega smučarja v imenu obeh bratov na koncu pristavil Davo.

LUKA DEKLEVA

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja