Na Daulagiriju manjka našim alpinistom samo še vrh
Izredno slabo vreme, ki je bilo vso jesen v Nepalu, je preprečilo uresničitev načrtov številnim alpinističnim odpravam
Daulagiri (8167 m) je že zaradi samostojne in izpostavljene lege eden najmarkantnejših vrhov v Himalaji, obenem pa zaradi visokih in strmih sten in razov prvorazreden alpinistični cilj. Prvič smo nepalsko vlado zaprosili za dovoljenje za vzpon takoj po vzponu na Everest leta 1979, dali pa so nam ga za leto 1981. Šestčlanska odprava se je pod vodstvom Staneta Belaka lotila še nepreplezane južne stene. Ta 4000 m visoki zid iz ledu in skalovja je bil cilj že večih odprav, med njimi tudi Messnerjeve, vendar so se vsi poskusi nehali že v vznožju. Naveza Belak-Berčič-Tratnik je v 15 dneh neprekinjenega plezanja brez vnaprej postavljenih taborov preplezala steno, se je po jugovzhodnem grebenu (Japonska smer) povzpela na 8000 m in zaradi nastopa slabega vremena mimo vrha sestopila po severovzhodnem grebenu v dolino Kali Gandaks. To ješe do danes edini uspeli vzpon po južni steni in je zapisan v zgodovini himalaizma kot eno največjih dejanj sploh.
Letošnjo jesen se je Daulagirija spet lotila slovenska odprava, tokrat po izhodni steni. Vodja je bil Stane Belak (AO Ljubljana matica), zdravnik Iztok Tomazin (AO Tržič), člani pa Marjan Kregar (AO Kamnik), Andrej Štremfelj (AO Kranj), Marjan Brišar AO Ljubljana matica) in Andrej Beg AO Jesenice). Na poti so bili od 3. septembra do 25. novembra, od tega 45 dni na gori. Uspeli so preplezati novo 3500 m visoko Slovensko smer v vzhodni steni, pri samem vzponu proti vrhu pa so se morali 7600 m visoko že na severovzhodnem grebenu, kjer poteka normalni dostop, zaradi orkanskega snežnega viharja obrniti. Vso jesen je bilo v Nepalu izjemno slabo vreme, zato večina odprav zastavljenih ciljev ni uresničila. Našim alpinistom tako na Daulagiriju od dveh skrajno težkih preplezanih smereh manjka le še »pika na i« – vzpon na vrh.
Sprejem na Krvavcu
Vsakoletni sprejem v vrste alpinistov so imeli člani AO Kranj tokrat v koči na Gospincu na Krvavcu, Med mlajše pripravnike so po opravljenih izpitih sprejeli 14 tečajnikov, nove alpiniste pa imajo letošnje leto tri. Med člane so tako sprejeli Matjaža Beguša, Filipa Bertonclja in Bineta Štera.
Občni zbor AO Impol
Alpinisti iz Slovenske Bistrice so se zbrali na občnem zboru 13. t. m. Alpinistični odsek deluje že trinajsto leto.
V letošnji plezalni sezoni je bilo aktivnih dvanajst članov: sedem alpinistov, dva pripravnika in trije tečajniki. Skupno so opravili 505 vzponov. Med drugim so preplezali 102 smeri z oceno III, 121 z oceno IV, vzponov V. stopnje je bilo natanko 100, šestič je bilo 82, 30 smeri je imelo oceno VII, 12 smeri oceno VIII in dve smeri z oceno IX.
Njihovi člani so sodelovali na odpravi na Jalung Kang, v Eigerju so preplezali novo smer, prvenstvene vzpone so začrtali tudi v stenah Marmolade in Torre Trieste v Dolomitih, plezali pa so tudi v francoskih Alpah. Vzponi v domačih gorah prav tako spadajo v vrh jugoslovanskega plezanja. Posebej je treba omeniti prvenstvene vzpone: Črna zajeda v Travniku, Jubilejna v Triglavu, Nejčeva v Ojstrici, Krvavi pot v Mojstrovki, Sopenje v Lanežu in Algebra v Travniku ter prosta ponovitev Stebra spominov v Ospu.
Kvalitetni alpinizem se je v AO Impol zelo razvil. Po veljavni kategorizaciji športnikov v Jugoslaviji imajo enega alpinista kot zaslužnega športnika, mednarodni razred imata dva člana, prav tako pa sta dva tudi z republiškim razredom.
Med drugim so organizirali že tradicionalno smučarsko tekmovanje za pokal bratov Uršič pri Treh Kraljih, ki je zelo uspelo. Tudi alpinistični tabori v Paklenici in dvakrat na Mali Raduhi so bili uspešni, saj so se na njih posvetili predvsem pripravnikom in tečajnikom. Dva njihova člana sta si zadala načrt, da v prihodnjem letu opravita kar največ vzponov v Andih, prav tako tudi na najvišji vrh obeh Amerik, Aconcaguo.
Šibka točka njihovega dela je vzgoja mladih alpinistov. V to bodo morali v prihodnje vložiti kar največ truda in znanja, zato upajo, da uspeh ne bo izostal. Stalne probleme imajo s finančnimi sredstvi, saj je alpinistična oprema v tujini zelo draga, prav tako pa tudi kvalitetno plezanje doma in v tujini. Kljub vsem težavam so prepričani, da bo njihova alpinistična dejavnost tudi v prihodnje uspešna.
Koroški alpinisti na Biokovem
Tabor, ki se ga je udeležilo 11 članov AO Črna, AS Prevalje in AO Ravne je trajal od 22. do 29. novembra. Na njem so opravili 21 vzponov, splezali so 7 prvenstvenih smeri in opravili 3 prve ponovitve.
Dve novi smeri so začrtali v Borovacu, v Ercegovi gradini sta Milan Plesec in Zdenka Glažar splezala Milanovo peč (A2, VI, 180 m). Franc Pori in Ivan Štornik sta v Krjavi splezala smer Desno od Glondže (V+, V/150 m), Plesec in Marko Jamnik sta v Zelenem ratu preplezala Viseče vrtove (VI, A2), Stanko Mihev in Andrej Gradišnik pa sta v Solilu splezala Mrzlo smer (VI-, Al, V, 350 m). Ta dva sta v Borovacu splezala Praznično smer (V, Al, IV, 350 m). Na Ravnah so 12. t. m. pričeli z alpinistično šolo. Predavanja bodo vsak četrtek ob 18. uri v prostorih AO Ravne (Trg osvoboditve 17).
Izpite za člane in pripravnike AO Ravne in AS Prevalje so imeli 6. t. m. Med člani so sprejeli Jelko Tajnik, Franca Porija, Marka Jamnika in Gorazda Črešnarja, med pripravnike pa Danija Vezonika.
Filmi v Celju bodo danes
V zadnjih AN je bil napačno objavljen začetek predvajanja alpinističnih filmov v Celju. Začetek festivala alpinističnih filmov bo v dvorani narodnega doma v Celju danes, 23. t. m. ob 18. uri.
AŠ tudi v Bohinju
Iz Alpinističnega odseka Bohinj, od koder zadnje čase ni bilo novic, sporočajo, da so že pričeli z alpinistično šolo, ki jo obiskuje 11 tečajnikov. Imeli so tudi že prvo turo.
Precej vzponov ob obali
Metod Škarja je v navezi z Janezom Kešnarjem 14. t. m. opravil 2. prosto ponovitev Stebra spominov v Ospu in se strinja s Karom in Knezom, ki sta smer ocenila VIII. V smeri je potrebno zabiti še dva klina, dobrodošli pa so friendi in zatiči. Naslednji dan pa je isto smer splezal tudi Srečo Rehberger z Nušo Romih (3. PP) in smer ocenil VIII – . Plezala sta tudi Staro smer (v soboto) in svoj vzpon ocenila VII+, Ao. Škarja in Kešnar sta oba prosto zlezla tudi Amazonko (VII-). In še en podatek: ocena Netopirja je vendarle VIII-, le en raztežaj se iz VI+ popravili na VII-. Ela Leskovšek in Simona Škarja sta opravili 1. žensko ponovitev Tržaške smeri, sestopili pa sta kar po Stari smeri. Tudi drugih vzponov je bilo dovolj. Filip Bence in Janez Primožič sta zadnji dve soboti ponovila Italijansko, Muho, Žago, Trzinko, Netopirja, Steber spominov in splezala tudi Gredino v zgornjem delu stene od leve proti desni.
Plezali so tudi člani AO Novo mesto. Miloš Kolšek in Danilo Flis sta zlezla Italijansko, Mihalič in Bernardič pa poleg te še Luknjo in Žago.
Ines Božič in Janez Skok sta bila 6. t. m. v Paklenici, kjer pa sta zaradi dežja ostala le en dan. Oba sta prosto ponovila Karabore, Švicarsko in Primorsko varianto. Zadnji vikend sta v Ospu ponovila (verjetno 2. PP) Solzo.
Smer je razen prvega raztežaja neopremljena, oba pa sta jo splezala prosto. Najtežje mesto je v drugem raztežaju in sta ga ocenila VII-, ostalo pa VI ali VI+. Potem sta skupaj s Srečkom Likarjem začela po Stebru jutranje zarje; vsi so splezali prosto prvi raztežaj (VI+) potem pa nadaljevali po Peresu. Ponovili so tudi Črni kamin. ki ima oceno IV, A3. Ped njimi ga je prvi prosto splezal Metod Škarja in ocenil VII+, s katero se strinjajo, Ines se je enkrat prijela za klin. Opravili so tako 2. PP.
Razpis KOTG za Karakorum
V prihodnjem letu namerava obiskati Karakorum meddruštvena odprava. Komisija za odprave v tuja gorstva pri PZS se je na svoji zadnji seji odločila za razpis: 1. mesto vodje celotne akcije — (pogoj: himalajske izkušnje, alpinistične in organizacijske aktiven alpinist). 2. naveza, ki naj bi opravila alpski vzpon na Gašerbrum II (8035 m) in na Broad Peak (8047 m). Pogoji so: vrhunski alpinisti, dosežena višina 8000 m, kategoriziran alpinist. 3. mesto člana za ogled možnosti vzpona na K2, drugega naj višjega vrha na svetu, ki je v načrtu za leto 1988. Pogoj: aktiven alpinist, himalajske izkušnje in sposobnost vodenja odprave na K2.
Rok za prijave je 8. januar 1986, ta objava pa velja kot razpis.
KOTG je na svoji seji nadalje sklenila, da se nadaljuje akcija Daulagiri. Spomladi 1986 naj bi tja odšla Stane Belak in Marjan Kregar. Njun cilj je vzpon na vrh po normalni smeri.
Zoper nered v postojankah
Zanimiva razprava na občnem zboru kranjskih planincev – 3500 članov s plačano članarino — V kranjski občini zahaja v gore 20 tisoč ljudi
Kranjski planinci so se zbrali na občnem zboru prejšnji teden in pregledali opravljeno delo v iztekajočem se letu. Planinsko društvo Kranj ima v svojih vrstah 3500 planincev, torej takih, ki plačujejo članarino. Vendar se ocenjuje, da v kranjski občini hodi v gore okoli 20.000 ljudi.
Delegatska vprašanja in razprave so bile še posebej zanimive. Planinci se pritožujejo zlasti nad neredom in vedenjem v planinskih postojankah. Opozorili so na nekatera zanemarjena pota, na to, da je slap Savica onesnažen celo že pri izviru, kar naj bi bila posledica pranja v tamkajšnjih kočah. Delegati so zahtevali tudi obračun za gradnjo Kredarice, za katero je denar prispevala širša družbena skupnost. Dana je bila le informacija o porabljenih sredstvih, obračuna pa vse do sedaj še ni. Menili so tudi, da je delež posameznih planinskih društev v zvezi z gradnjo Kredarice premalo poudarjen.
Pereč problem je tudi koča na Jakobu nad Preddvorom, ki je pogorela. Stanje je nespremenjeno, lastnik Slovenijales TOZD Žičnice zavetišča ne obnovi in občani Kranja, ki največ zahajajo v ta lep kotiček, so ogorčeni nad neurejenim okoljem. Kritizirali so tudi PD Kamnik , ki upravlja Cojzovo kočo na Kokrškem sedlu. Tam je namreč veliko smetišče, kakršno v naši gorski svet gotovo ne sodi. Med drugim so planinci predlagali postavitev spomenika Nejcu Zaplotniku, velikemu alpinistu, ki je svoje vrhunske vzpone znal s prefinjeno besedo tudi opisati. V zvezi s potjo na Skuto čez severno steno, ki je razburila že toliko duhov, je bilo rečeno, da je PD Kranj ne želi izpeljati po vsej sili.
PD Kranj združuje 9 odsekov in 32 sekcij po krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Zagotovljene imajo društvene prostore, dobro je sodelovanje z družbeno političnimi organizacijami in delovnimi organizacijami v občini. Dobro je organizirano vodništvo in pohodništvo, pionirski odsek, društvo sodeluje z GRS pri pohodih, reševalnih akcijah itd. Tudi sodelovanje z enotami JLA je v obojestransko zadovoljstvo.
Posebno mesto v Kranju zavzema alpinizem. Njihovi alpinisti so opravili vrsto ekstremnih vzponov, že nekaj časa je alpinistični odsek med vodilnimi v državi in Kranj je narije lahko ponosen.
Nekoliko krize ima PD s planinskimi poti in tudi mladinski odsek skušajo z obnovitvijo kadrov zopet oživiti. Društvo je v letošnjem letu obnovilo dve tovorni žičnici, ki ju je prizadel veter. Tudi kočama na Kališču in Krvavcu ni prizanesel, tako da je imelo društvo okoli 8 milijonov škode.
Na volitvah so za predsednika ponovno izvolili Franca Ekarja, za podpredsednika pa Cirila Hudovernika in Franca Rakovca.
Na koncu sta vsem prisotnim Tomo Česen in Andrej Štremfelj z diapozitivi na kratko prikazala nekatere uspehe alpinističnega odseka: osvojitev Jalung Kanga, vzpon čez vzhodno steno Daulagirija, vzpona v Grandes Jorasses in šola za šerpe v Manangu.
Tomo Česen
Gora za golega človeka
Rodil se je leta 1929. V Parizu je študiral pravo in postal profesor na univerzi, politik in tudi francoski minister za Šport in mladino. Alpinizmu pa je zavest od leta 1947, ko je spoznal gore nad Chamonixem.
Seznam tur, ki jih je opravil Pierre Mazeaud, tudi če upoštevamo le najpomembnejše, je nenavadno dolg, izredno pester, za natančnega proučevalca pa tudi vsestransko poučen. Zajema skoraj ves svet, od domačih sten in grebenov ter afriškega Hogarja, vse tja do himalajskega prvenca Everesta.
»Ta avtobiografska pripoved je človeško pričevanje, napotek za nov rod alpinistov, obenem pa sveža sapa v svetu slabičev, src, ki so bolna od pomehkuženosti«, je v predgovor zapisal Walter Bonatti. In to ne brez vzroka: z njim sta se julija 1961 borila za svoja in tovarišev življenja v osrednjem Freneyskern stebru. Doživetja je Mazeaud strnil v zapis, ki je eden najboljših v knjigi.
Pierre Mazeaud je bil še večkrat neposredni akter dogodkov, ki bodo za vedno zapisani v zgodovino. S še tremi tovariši je sodeloval v »najbolj strahotni tekmi v vsej zgodovini alpinizma«, ko so preplezali Francosko, Švicarsko in Italijansko smer v Zahodni Cini. Leta 1978 je vodil eno najuspešnejših odprav – francosko-nemško na Mount Everest. Na vrhu je bilo kar 15 udeležencev, med njimi tudi vodja.
Pierre Mazeaud pa ni le eden najboljših alpinistov, je tudi izreden poznavalec gorniške literature, ki ji je tudi sam prispeval več del. Prvo, njegovo avtobiografsko »Gora za golega človeka«, je sedaj mogoče prebirati tudi v slovenskem jeziku. Knjiga je izšla kot 27. delo v zbirki »Domače in tuje gore«, in to kar v pravšnem času; bo odlično darilo za vse ljubitelje planinske literature. (Knjiga je izšla le v nakladi 1500 izvodov!) Za vse, ki se strinjajo z njegovo izjavo: Veselje do pustolovščine ni povezano samo s prvenstvenimi smermi in neznanim svetom, temveč z vsemi vzponi v gorah, zakaj vsakič najdeš tisto, kar iščeš, potemtakem – odkrivaš. In v tem pogledu so gore zame tudi šola življenja.
Franci Savenc
