Alpinistične novice 52/1978

Poskusov še ni
V četrtek, 21. t. m. se je urad­no začela zimska alpinistična se­zona, čeprav tudi prej v gorah ni bilo brez snega in čeprav se je astronomska zima pričela šele dan kasneje. Toda, za razliko od prejšnjih let, ko so pričetek al­pinisti pričakali dobesedno pod stenami, letos za sedaj nismo dobili podatkov niti o poskusih. Sicer pa je to glede na razme­re tudi razumljivo. Tudi ko se bodo splazili sloji nesprijetega snega, bodo možni najbrže le manj pomembni vzponi v nižjih (strmih) stenah.

Zbor primorskih alpinistov
V Vojkovi koči je bil že drugi zbor primorskih alpinistov. Med drugim so se dogovorili o pri­hodnjih skupnih akcijah: turnih smukih, skupnih alpinističnih ta­borih in obiskih plezalnih vrt­cev itd.

Simpozij v Krakovu
V Krakovu ((Poljska) je bil dvo­dnevni simpozij z naslovom »Al­pinizem in znanstvena raziskova­nja«, ki ga je pripravila katedra za alpinizem pri njihovem insti­tutu za telesno kulturo v sodelo­vanju z poljsko alpinistično zve­zo. Med temami, ki so jih nače­li, so bile: visokogorska medicina, psihologija alpinizma, alpinistična etika, zgodovina alpinizma, kul­turni problemi itd.

Planica – Pokljuka
Novica izpred nekaj dni, da je izšel »Vodniček po poti Planica-Pokljuka«, je vzbudila tolikšno za­nimanje, da jo moramo dopol­niti. Vodnik je napisal Uroš Žu­pančič, za razmnožitev pa pripra­vil načelnik AO Ljubljana-ma­tica Jure Ulčar, ki je napisal tu­di uvod. Toda za sedaj je izšel le za interne potrebe, predvsem za pripravnike. Po dogovoru pa bo vodstvo odseka prav gotovo voljno, s to edicijo podpreti tudi prizadevanja drugih odsekov. Za­to navedimo naslov AO Ljublja­na-matica, 61000 Ljubljana, Tr­dinova 8/1.

Predlogi za spremembo kategorizacije
Člani AO Matica so na svojem sestanku dne 14. t. m. sprejeli zahtevo po spremembi kategorije, ki so jo posredovali tudi na sre­čanju alpinistov. Po njihovem predlogu naj bi bila minimalna višina smeri, ki prihajajo v po­štev za kategorizacijo 250 m, po­goji za dosego posameznih raz­redov pa naj bi bile izključno le zbrane »točke«. Toda upošteva­li naj ne bi vseh smeri, temveč le omejeno število (25). Zmanjšati bi bilo potrebno tudi vrednost vzponov na tujem, povečati pa za zimske vzpone. Delo na ekspedicijah pa naj bi ocenjevali posebej, izven kategorizacije. Na srečanju je Vanja Matijevec ta predlog dopolnil še z mislijo, naj bi ne upoštevali le določeno število vzponov, temveč, da bi morale biti določene tudi kvalitete (V in VI stopnje).
Do spremembe kategorizacije seveda ne more priti takoj (spre­jeta je bila za štiri leta), pred­loge pa bi na vsak način morali proučiti takoj in jih tudi sproti vzporejati z rezultati, z analizami pa obveščati vse AO in AS, da bi v reviziji lahko še naprej kar najbolj aktivno sodelovali. Neka­tere primerjave, ki so sedaj zna­ne (npr. da je prečenje Mt. Blanca po točkah celo več vredno ali vsaj enakovredno 1. ponovitvi težke smeri v eni od domačih – višjih – sten itd.), so namreč res nevzdržne, škoda le, da niso bile napravljene pravočasno, tedaj, ko se je z zasnovo kategorizacije ukvarjala le peščica entuziastov, neredko celo en sam.

Še več vzponov
V sredo 14. t. m. je bil občni zbor AO Tržič. Po izpopolnjeni evidenci so ugotovili, da imajo skoraj sto vzponov več, kot so prvotno poročali (prek 660). To pa je za 23 aktivnih članov že zelo visoko povprečje. Izvolili so tudi novega načelnika. Odsek bo po novem vodil Vili Vogelnik. Zadnji četrtek pa jim je na rednem srečanju Zoran Bešlin poka­zal diapozitive in film z zadnje odprave v Ande.

S selekcijami se je premaknilo
Čeprav je bilo že nekajkrat re­čeno, da ima delo s selekcijami mesto tudi v našem alpinizmu, se je šele sedaj premaknilo. Ko­misija za alpinizem pri PZS je nekoliko revidirala stari predlog in sprejela seznam republiške se­lekcije za leto 1979. Na njem sta dve skupini alpinistov, 17. tistih, ki so izpolnili kriterije za med­narodni in zvezni razred in 21 slovenskih alpinistov, ki so bili uvrščeni v odpravo »Everest 79«. Ker jih je osem iz prve sku­pine tudi v drugi, pomeni, da je v republiško selekcijo za prihod­nje leto uvrščenih pravzaprav le 30 alpinistov.
Delo selekcije bo vodil stro­kovni svet, ki ga sestavljajo: Va­nja Matijevec, Viktor Grošelj, Franjo Krpač, Bojan Zupet in Bojan Pollak. Njihov cilj pa je nadaljnji dvig kvalitete in s tem še večja afirmacija našega alpi­nizma ter planinstva v svetu. To se mora med drugim pokaza­ti tudi v uspehu zvezne odprave E – 79 in republiških kadrovskih odprav, povečanju števila kvalitetnih vzponov v Alpah ter Do­lomitih, tudi v zimski sezoni in seveda tudi v kvalitetnejših vzponih doma. Dolgoročni cilj, ki je v skladu z obstoječo množičnostjo, razširjenostjo in možnostmi in tudi kvaliteto, pa je v uvrstitvi alpinizma oz. planinstva v II. prioriteto športnih panog.

Vaje s tečajniki
Alpinistična šola AO Matica, ki jo letos vodi Ničo Kregar je v soboto 16 t. m. imela vaje v ho­ji z derezami in v uporabi ce­pina kar v neposredni bližini ko­če na Gozdu. V nedeljo pa so (bilo je 25 tečajnikov in 4 AI) kljub slabemu vremenu odšli na Kumlahovo glavo. Tura, ki so jo končali s sestopom v Eriki, je bi­la lepa, pa tudi naporna.

Še številne težave E-79
Priprave za našo doslej največ­jo odpravo – Everest 79 – se bližajo vrhuncu, toda še vse pre­več je nerešenih vprašanj, pred­vsem takih, s katerimi vodja in člani ne morejo opraviti sami. Toda velja biti optimist, pravijo, in govore raje o tistih, ki so jim pomagali. »Pobjeda« iz Zagreba jim je pripravila civilne obleke za na pot, tako da bodo lahko nastopili tudi v enotni »unifor­mi«. Toda kaj, ko še vedno ni­so dobili delovne organizacije, ki bi jim bila voljna pripraviti kva­litetne planinske pumparice. Za­grebška mlekarna in »Srela« iz Bjelovara sta odpravo oskrbeli s sirom in sorodnimi proizvodi. Univerzale iz Domžal se je potrudil in jim brezplačno izdelal kvalitet­ne bivak vreče ter vrhnje (viharniške) hlače. Tudi industrija us­nja z Vrhnike se je izkazala. Izdelali so jim posebna pokrivala iz bobrovih kož, ki tako rekoč po­vsem pokrijejo glavo, le najnuj­nejše dele obraza puste proste. Podarili pa so jim tudi izbrane ovčje kože za notranje čevlje, ki so jim jih izdelali v Alpini. Kolinska iz Ljubljane je prispe­vala nekaj hrane, Elektrotehna pa bo zagotovila prenosne radij­ske sprejemno-oddajne aparate.

Postaja GRS v Škofji Loki
V petek, 8. t. m. je bil v Škofji Loki na pobudo PD usta­novni občni zbor postaje GRS. Za načelnika so izvolili Zvoneta Korenjaka, pomoč pa jim je že obljubila radovljiška postaja, do­brodošlo pa bo tudi sodelovanje z ljubljansko, ki prav tako kot Škofjeloška ne pokriva visokogor­skega sveta. Precej dela se jim obeta tudi na smučiščih, kjer bo­do sodelovali s smučarskim klu­bom.

Še enkrat »Prosta ponovitev«
V sestavku »Prosta ponovitev«, ki smo ga objavil pred 14 dne­vi, je prišlo do hude napake. Pr­vi raztežaj Raza za malo kladivo (Paklenica) v katerem je tudi najtežje mesto (A 2) smeri, je namreč Tomazin ob prvi prosti ponovitvi ocenil s VII in ne VI—, kot je bilo natisnjeno, kar pa je bilo, upajmo, razvidno iz nadalje­vanja. Bila naj bi to prva tako visoka ocena pri nas, čeprav iz poročil vemo, da je Iztok Tomazin tako težka mesta že plezal v ZDA. Tamkajšnja ocena 5.10 namreč odgovarja nekako VII stopnji po novem predlogu lest­vice UIAA.

Jamarji tekmovali
PDS »Velebit« iz Zagreba je že 4. jamarsko orientacijsko pr­venstvo, ki ima razen povsem športnih motivov tudi namen, da utrjuje sposobnost orientacije v podzemlju in sposobnost razpo­znavanja speleoloških in drugih kraških objektov. Na letošnjem tekmovanju, ki je bilo na pod­ročju Gornjeg Skrada, je sodelo­valo 18 tekmovalcev. V moški kon­kurenci je zmagal Radovan Čepelak, med dekleti pa Tatjana Bakran.

Gorski vodnik kaznovan
Sodišče francoskega mesta Gap je obsodilo gorskega vodnika Jean-Claude Lebura na štiri mese­ca zapora, ker je njegova klientka med snežnim metežem umrla pod snežnim plazom. Razen tega bo moral vodnik plačati skupno še 92.354 frankov sodnih stroškov in odškodnin.
Lebur je bili obsojen, ker je kljub slabim vremenskim razmeram in nevarnosti plazov povedel na turo skupino treh planin­cev in ene planinke. Moški udeleženci so se srečno rešili, planinko pa je zasul plaz in ji niso mogli več pravočasno pomagati.

Širša zasnova srečanja
Zbor slovenskih alpinistov v znamenju doseženih uspe­hov – Največ članov ima odsek v Kranju, vzponov pa AAO

LJUBLJANA – Za srečanje slovenskih alpinistov, ki je bilo 15. t. m., bi lahko rekli, da je minilo v znamenju dose­ženih uspehov in da so se ga udeležili zastopniki večine odsekov ter sekcij. Namen srečanja je sicer res v pregledu iztečene sezone in nagraditvi najboljših, toda nujno se bo moral – in to v prihodnje bolj, kot je bilo to čutiti na prvem – spopasti tudi z aktualnimi vprašanji ne samo slovenskega alpinizma, temveč tudi s problematiko celotne (jugoslovanske) planinske organizacije.
Žal je tudi letos poročila pra­vočasno poslalo le malo kolekti­vov, 27 od 45, kolikor jih je na alpinističnem adresarju. Podatki zato še niso dokončni. Seštevek vzponov kaže število 10.931, med njimi jih je 695 šeste težavnost­ne stopnje, številčno najbolj mo­čan je kranjski odsek, ki ima 70 članov, sledijo mu AO Matica s 66 in AO Idrija s 64 člani. Največ vzponov so opravili čla­ni akademskega AO, 870, Kranj­čani so jih zbrali 768, Celjani pa 748. AO Celje ima za sedaj najvišje povprečje na enega aktiv­nega člana itd. Pohvala pa gre seveda vsem (ne glede na števi­la) saj so, če nič drugega, pri­spevali vsaj k množičnosti in razširjenosti alpinizma.
Tudi pri podelitvi nagrad in priznanj so bili zastopani skoraj vsi. Na smučarskem prvenstvu je bila prva Mojstrana, drugi je bil AO Jezersko in tretje Jese­nice. Priznanja za vrhunske do­sežke so dobili: Stane Belak (AO Matica), Borut Bergant (AO Tr­žič), Igor Hercog, Rok Kovač (oba AAO), Vanja Matijevec (AO Šmarna gora), Marko Štremfelj (AO Kranj) in Iztok Tomazin (AO Tržič). Priznanja za zasluž­ne člane je dobilo 8 slovenskih alpinistov, 32 mladih pa prizna­nja v skupim obetavnih.
Alpinistični odseki so letos pri­redili šest odprav v tuja gor­stva, komisija za odprave v tu­ja gorstva pa še tri take obi­ske; v Kavkaz, v ZDA in na šampionat v skalolazenju. Za nasled­nje leto pa so že napovedane odprave v Fanske gore, v Južni Pamir in na Novo Zelandijo.
Burna razprava se je vnela le ob vprašanju kategorizacije. Na­čelnik AO Ljubljana-matica je v imenu članov odseka povedal nekaj tehtnih ugovorov poti se­danjemu sistemu. Tudi zastopni­ki drugih odsekov so imeli pri­pombe, navajali pa so tudi teža­ve, na katere pri svojem delu nalete.
Udeležencem je spregovoril tu­di predsednik PZS dr. Miha Po­točnik. Toplo je pozdravil sreča­nje, v zvezi z obravnavanimi pro­blemi pa je dejal, da z vključit­vijo v naš sedanji sistem teles­ne kulture in z družbenim pri­znanjem alpinizma kot enega od športov, ne sme priti do tekmo­vanja posameznikov za dosego boljšega položaja. Sistem katego­rizacije je poskus sistematizacije in pregleda dela, ki pa ne sme bistveno vplivati na temeljno ide­jo alpinizma, na tovarištvo, pri­jateljstvo in medsebojno sodelo­vanje.

ANDRINA JAGER

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja