Alpinistične novice 52/1968

Ali III. JAHO ni zanimiva?

Sodeč po številu doslej prijavljenih kandidatov za III. Jugoslovansko odpravo v Himalajo je zanimanje manjše kot je bilo pričakovano. Ali alpinisti dvomijo v pravočasno izvedbo? Morda so preveč samokritični, ali pa so še kakšni drugi vzroki? V normalnih okoliščinah namreč prav gotovo ni realno število 5 doslej pripravljenih, še posebno če upoštevamo številne naveze, ki so v zadnjih dveh, treh letih več kot častno zastopale naš alpinizem.
Nekateri postavljajo v ospredje tudi problem angleščine. Vsak, ki je iz kakršnega koli razloga že potoval v tujino pa ve, kako velika prednost je obvladanje jezika. Angleščina sicer ni jezik prebivalcev Nepala, toda je jezik, s katerim se lahko sporazumeš v vseh uradih na poti, obenem pa se ga je lažje priučiti kakor jezika domačinov. Šerpe, s katerimi bodo imeli udeleženci odprave najdalj opravka, ga vsaj deloma tudi obvladajo. In še – ali si je pri nas res tako težko pridobiti osnovno znanje angleškega jezika? Skoro vsak večji kraj ima tečaje tujega jezika, razen tega pa bo za vse kandidate v Ljubljani še poseben tečaj pod vodstvom strokovnjaka.

Malo novic
Kakor navadno v prehodu iz jesenske v zimsko sezono tudi letos ni posebnih vzponov. Zadnja dva znana vzpona so opravili Kamničani že sredi meseca. Tone Trobevšek in Franc Bauman sta 14. t. m. ponovila »Spominsko smer« v Koglu, dan za tem pa Dare Grilc in Janez Kosec Rumeno zajedo v isti steni. Poročil o prvih zimskih vzponih še ni.

Tenzing – zmagovalec Everesta
»Večkrat mislim na tisto jutro v taborišču devet. Tam sta s Hillaryjem prebila noč v malem šotoru več kot 8500 metrov visoko. Še nikdar ni človek spal tako visoko. Bila je mrzla noč …«
Tako začenja pripoved Tenzing Norgay, ki je 29. maja 1953 skupaj z Edmundom Hillaryjem prvi stopil na najvišjo goro sveta – 8848 m visoko Čomolungmo. Njegovo pripovedovanje je zapisal J. R. Ullman, v slovenščino pa prevedel Marijan Lipovšek za založbo Obzorja.
S četrto knjigo zbirke DOMAČE IN TUJE GORE nam mariborska založba posreduje še eno znano delo iz področja planinskega slovstva. Vsak, ki kolikor toliko spremlja dogajanje v svetovnem alpinizmu jo bo izredno vesel. Ne samo da nam posreduje lik Tenzinga, zmagovalca, predstavnika družina Šerp brez katerih si alpinisti v Himalaji skoro ne bi mogli zamisliti vzpona in obenem idola tamkajšnjih ljudi, pač pa nam praktično prikaže tudi zgodovino poskusov vzpona na Everest vse od leta 1935 dalje. Tega leta se je namreč junak naše knjige prvič udeležil odprave, ki je bila prav tako angleška in njen cilj prav tako Everest, kakor zadnja – zmagovita.

100 izbranih
Walter Pause in založba BLV München, Basel, Wien sta poznana večini nemško govorečih planincev in v zadnjem času tudi naših, vsaj tistih, ki se le malo zanimajo za tuje gore. Dovolj pa je tudi, da stopimo v knjigarno Mladinske knjige na Titovi cesti in si ogledamo zalogo, da spoznamo bogato ustvarjalnost W. Pauseja.
100 najlepših plezalnih smeri v Alpah (v težki skali), 100 klasičnih pristopov na vrhove Centralnih Alp (v skali in ledu), 100 klasičnih pristopov na vrhove apneniških Alp, 100 lepih tur v Alpah (poti v dolino), 100 tihih smučarskih spustov v Alpah (smučarski pozdrav), 100 lepih planinskih izletov v Alpah (planinski pozdrav) in 100 visokogorskih poti in prehodov (od koče do koče), to so knjige, ki pritegnejo pogled že s svojim videzom. Za nas so zanimive tudi zato, ker so v njih nekajkrat omenjene tudi naše gore. Med planinskimi turami je vzpon na Triglav, med visokogorskimi potmi pa so kar tri – Planica – Sleme – Vršič, Vrata – Triglav – Vršič in Jezersko – Luče (preko Češke koče, Okrešlja in Korošice). Tudi med pristopi na vrhove ne manjka naših vrhov. Pri klasičnih pristopih je opisan vzpon na Skuto s Češke koče, med plezalnimi smermi pa Hornova v Jalovcu.

Nabiralna akcija
Sklad PZS za plačilo reševalnih stroškov v tujih gorah se je v zadnjem tednu povečal za 1.920.- din. Nakazali so PD Obrtnik Lj., ObS Hrastnik 200. – , Šorli Tatjana 10.-, Koren Janko 10.-, PD Ravne 100.-, planinska skupina V Metalni Mb. 50.-, ObS Velenje 500.- in Akademsko planinsko društvo 1.000.-. Novi saldo je 27.748,50.- din.

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja