Zahteve težkih tur so čedalje večje
Uspel seminar na Visoki šoli za telesno kulturo bo osnova boljšega šolanja – Prisostovali so mu zastopniki večine slovenskih AO
LJUBLJANA – Čeprav je akcije nasploh najbolje ocenjevati šele na temelju rezultatov, lahko imamo kratek uvodni seminar za vodstva alpinističnih kolektivov ter šol na VŠTK za uspešen. Upajmo, da se bo zastavljeno delo nadaljevalo tudi v prihodnje. Prek 50 udeležencev seminarja je prejete informacije poneslo na teren, kjer se bo začela razprava. V petek 19. t. m., ko bo na Taboru (pričetek ob 17. uri) srečanje slovenskih alpinistov, pa bo morda že priložnost, da slišimo prve odmeve.
Uvodna razlaga o pomenu testiranj ter prvih rezultatih, je morda koga razočarala. Toda pričakovati podrobne podatke za trening in morda še celo prirejene za posameznika, je iluzorno. Obljubljeni pa so sedaj vsaj na- potki (grafični in opisni) za osnovno baterijo testov, ki bi jih bilo mogoče opravljati tudi na terenu in celo individualno. Za kaj več pa bo najprej potrebno poiskati vsaj minimalna sredstva za finansiranje raziskav, pred- vsem pa način ocenjevanja kvalitete.
Shemo treninga sta za ljubljansko selekcijo pripravila Viki Grošelj in Franjo Krpač, vsaj začasno pa bo morala služiti tudi kot okvirni napotek za načrtovanje tudi drugim. Na srečo pa na tem področju le nismo več po- vsem brez izkušenj in te bo potrebno poslej skrbneje primerjati ter jih posredovati naprej. Veliko jih je, ki zavzeto in redno trenirajo in tem je potrebno pomagati. Tisti, ki so se prepričani, da le situacijski trening kaj pomeni, pa se bodo morali najbrž podrediti zahtevam. Časa je vedno manj, zahteve ekstremnih tur pa so vedno večje. Zasnova »nove AŠ« je kaj lahko razumljiva vsakomur, ki pozna dosedanje šolanje v alpinističnih vrstah, saj je le poskus, kako z razpoložljivimi kadri ter sredstvi priti do boljših rezultatov. Predvsem pa mora zagotoviti večjo varnost – to je osnovna zahteva. Mladim je potrebno omogočiti kar najboljšo vzgojo, teoretično in praktično jim moramo dati vsaj osnovno znanje, predvsem pa jih moramo popeljati na ture, kjer bodo gore in alpinizem spoznali s prave strani. Čeprav je prav, da damo možnosti vsem ljubiteljem. gora, pa brez vsaj delnega selekcioniranja najbrže ne bo šlo. V višje in zahtevnejše oblike šolanja naj bi se vključili le tisti, ki imajo za to možnosti.
Sklepni del seminarja je vodil načelnik KA PZS France Malešič in je vsaj delno – nadomestil tudi načrtovani jesenski sestanek načelnikov.
FRANCI SAVENC
Druži jih načrtovana planinska pot
Sodelovanje PD Bovec in alpinistov iz Rezije – Pot po mejni črti
V prijetni rezijski vasici Ravenca so se sešli zastopniki PD Bovec in doma- činov iz vrst Gruppo alpinistico Resiano. Le-ti so združeni sicer šele tri leta. toda planinsko, alpinistično in smučarsko dejavnost so že zelo razvili. V svojih vrstah imajo celo plezalce s skrajno težkimi turami v Malem Koritniškem Mangartu, Dolomitih in gorah nad Pontebbo.
Beseda je tekla o pripravah na gradnjo planinske poti s Kanina po grebenih do sedla Med Babam. Pot, ki bo potekala takorekoč točno po mejni črti, bo del nove krožne Ta visoke rezijanske poti, v katero bodo vključili tudi sistem že obstoječih kaninskih planinskih poti. Skupne delovne akcije nameravajo pričeti že v začetku poletja, poti pa bodo označili z obema markacijama. Bovški planinci bodo sodelovali tudi pri nadelavi nekaterih najzahtevnejših odsekov, predvsem pri spustu s Krnice in Žrdi na italijanski strani.
Domenili so se tudi za nadaljnje obiske in že prihodnji mesec bodo Bovčani gostovali s predavanjem o naših gorah. Rezijani pa so jim za konec pripravili svoje predavanje, ki so ga spremljali z samosvojo ljudsko glasbo.
B. M.
Že več kot 1700 tur primorskih alpinistov
Pred dnevi so se zbrali na področnem zboru, ki ga je tokrat pripravil AO Nova Gorica
NOVA GORICA – Pred dnevi so se primorski alpinisti četrtič zbrali na področnem zboru, ki ga je tokrat pripravil AO Nova Gorica na Kekcu. Udeležili so se ga zastopniki vseh AO ter AS, le iz Ilirske Bistrice, kjer so prenehali z organiziranim delom, ni bilo nikogar.
Za začetek so imeli načelniki ali namestniki vseh kolektivov kratka poročila, za vse pa je mogoče reči, da so bili uspešni. Opravili so prek 1700 tur, veliko prvenstvenih in težkih ponovitev doma ter na tujem, razen v slovenskih gorah pa so plezali še v Paklenici, Prokletijah, Romuniji, Švici, Franciji, Italiji ter Severni in Južni Ameriki.
Dobro so skrbeli tudi za vzgojo naraščaja, nekateri alpinistični kolektivi pa so se okrepili z novimi inštruktorji. Ni manjkalo tudi raznih delovnih akcij. Domenili so se za skupne alpinistične izpite, še posebej v tistih AS, ki še nimajo možnosti, da bi jih pripravile same. Izrednega pomena pa je tudi dogovor za pripravo opisov ter skic (ter fotografij) plezalnih smeri v Trenti, Koritnici, Bavšici, skupini Kanina ter Krna. Pripravljajo pa tudi I. primorsko alpinistično odpravo v Ande. Precej so se menili tudi o tesnejšem sodelovanju, o pogostejših srečanjih za reševanje določenih problemov, načelnik KA PZS France Malešič pa jih je seznanil še z nekaterimi novostmi organizacijske in tehnične narave. Za konec pa so pripravili uspelo projekcijo barvnih diapozitivov, med njimi tudi z italijansko-nepalske odprave na Everest, ki se je je udeležil zdravnik Jože Andlovic.
P. P.
Srečanje slovenskih alpinistov
V petek 19. t. m. se bo ob 17. uri na Taboru 13 v Ljubljani pričelo tradicionalno srečanje slovenskih alpinistov. Po treh področnih bo še ena možnost za analizo dosežkov ter predloge za delo v prihodnje. Na programu pa bo tudi podelitev priznanj za vrhunske dosežke, obetavnim pripravnikom in tudi vsem, ki so se izkazali z organizacijskim in drugim delom. Za konec pa KA PZS napoveduje še projekcijo izbranih barvnih diapozitivov z najboljših letošnjih tur (udeleženci iz kolektivov izven Ljubljane so prav tako vabljeni, da prineso svoje diapozitive).
Plezali v stenah nad Omišem
V dneh od 23. do 29. novembra so Dušan Planinc (AO Domžale), Ivan Štornik (AO Prevalje) in Joc Pušnik, Andrej Špiler ter Vlado Janet (vsi AO Ravne) plezali v stenah okoli Omiša (Omiška Dinarka, Poljička planina). Poleg ponovitev Grebena Juto (Planinc, Pušnik, Špiler) in Smeri v stolpu Babjače (Planinc, Pušnik, Štornik) so preplezali še osem smeri, za katere menijo, da so prvenstvene: Separatorjevo (V/II-III, 200 m), Vikino (IV/II, 200 m) in varianto na to, Turistično (I-II, 150 m), Smer za Edith (IV-V, 230 m. Ovčjo (III, 180 m), Mojstrovo (V+/IV, 220 m) ter Smer za gledalce (IV, 250 m). Sicer pa je tod skala čvrsta, podobna oni v Paklenici, možnosti za prvenstvene vzpone pa tudi še ne bo zmanjkalo, ne lahkih pa tudi ne najtežjih. Nezahteven ter kratek je tudi dostop do sten.
Letos manj podmladka v vrstah alpinistov
V soboto 6. t. m. so imeli tradicionalni alpinistični sprejem tudi člani AO Kamnik, in sicer na Kališču. Med pripravnike so sprejeli pet tečajnikov, med alpiniste pa nikogar. Člani AO Jesenice pa so se zbrali v bivaku Pod srcem. Izpit za sprejem med alpiniste, ki so ga imeli že 27. novembra, so amreč opravili štirje pripravniki. le eden ga (zaradi neresnosti) ni. Na sprejemu so pregledali tudi dosežke letošnje sezone, podatki pa so nekoliko nenavadni vendar poznavalcev ne presenečajo. Število aktivnih članov se je namreč z 38 zmanjšalo na vsega 17, vzponov pa je tudi le 180. Med njimi pa je kar 40 prvenstvenih. saj so imeli dve odpravi, prav toliko pa je tudi zimskih tur. Pozna se tudi pomanjkljivo delo s tečajniki, kar pa je najbrž spet pogojeno s premajhno aktivnostjo starejših članov. Prav zaradi vseh teh vzrokov so na letnem sestanku sprejeli nove smernice, dogovorili pa so se tudi za koledar akcij. med katerimi bo najvažnejša alpinistična šola, ki se bo, začela konec januarja.
Brez poročil ne gre
Brez poročil ni mogoče pripraviti analize, če pa ni predlogov za podelitev priznanj, tudi ni nagrad. To je bila misel ob pregledu preteklo sredo, kako vestna so vodstva naših AO in AS. Poročil o letošnji aktivnosti namreč še vedno niso dostavili alpinistični kolektivi Bohinj, Borovnica, Domžale, Gorje, Impol, Kamnik. Litostroj, Martuljek, Mengeš, Mežica, Obalni pri PD Koper, Prevalje, Radovljica, Ravne, Soški pri PD Tolmin, Šaleški pri PD Velenje, TAM, Vipava in Železničar. Predloge za pohvale pa jih je poslalo vsega le 13. To bi si lahko razlagali tudi s tem, da so notranji kriteriji toliko ostrejši od splošnih. Prav, vendar da ne bo ob podelitvi na zboru slovenskih alpinistov preveč razočaranih.
Sicer pa ima vodstvo KA PZS precej preglavic tudi s pripravo rebalansa proračuna, z razdelitvijo za kvalitetne dosežke in dotacij za zimske vzpone na tujem, pa še z marsičem drugim. Na srečo pa so tudi boljše novice. Nabaviti bo mogoče vetrovke (in komplete) iz goreteksa, podobne, kot jih je že dobila GRS. Cena bo precej nižja kot v tujini, med 2.000 in 2.500 din.
Poročilo iz Škofje Loke
Člani AO Škofja Loka so letos opravili 362 tur, od tega 64 pristopov in 32 turnih smukov. Imeli so AŠ, ki sta jo končala dva, tako da jih je vseh sedaj 34, toda pogoje aktivnosti jih izpolnjuje le 22, med njimi so tudi trije inštruktorji. Na sprejemu, ki so ga imeli 6. t. m. na Ratitovcu, so dva pripravnika sprejeli med alpiniste, štirje pa so povečali število pripravnikov. Trije člani so ta čas v JLA, na odpravah pa je letos sodeloval le eden (Yosemite, ZDA).
Prvi AO v Zenici
Sredi novembra se je končala letošnja SSA (sarajevska šola alpinizma), v kateri pa so sodelovali tudi tečajniki iz Zenice, Vareša, Pazarića in Goražda. Udeležencev je bilo 38, le 18 pa jih je v prvem roku dobilo diplomo. Teoretična predavanja in vaje so imeli čez vikende na Prenju, Romaniji in Treskavici, opravili pa so skupno 145 tur kljub zelo slabemu vremenu. K velikem uspehu tečaja pa je v največji meri prispeval izreden odziv starejših, inštruktorjev in njihovih pomočnikov, ki jih je letos sodelovalo kar 14.
Še bolj razveseljiva novica pa prihaja iz Zenice. 17. novembra so AS Dilber-Stjepanoviće pri PD Tajan slovesno proglasili za alpinistični odsek. Na slovesnosti, ki ji je prisostvovalo prek 150 ljudi, je načelnik Jusuf Hrnjić poudaril, da imajo že 26 članov, od tega tri alpiniste in 7 starejših pripravnikov, letos pa so opravili prek 170 tur. Bili so na Mt. Blancu, njihov član je opravil 1. BH ponovitev Švicarske v Courtih, bili so v Paklenici itd. Nenehno skrbe za izpolnjevanje in enkrat na teden imajo treninge pod strokovnim vodstvom. AO v Zenici je ta čas edini v BiH, saj je bil sarajevski pred leti razformiran.
Stena nad Ospom obdelana
V nedeljo 7. t. m. sta Franček Knez (Impol) in Stane Lesjak (Akademski AO) preplezala novo smer nad Ospom-Steber spominov (A 2. V- IV, A 1 120 m 5 h). Vstopila sta vsega tri metre desno od začetka Žage, izstopa pa sta si narazen kakih 40 m.
Nista se zadovoljila le s tem vzponom, hotela sta obdelati še (po njunem) zadnjo možnost – steber levo nad sedaj že tako poznano steno. Smer Pero je dolga sicer le tri raztežaje (III, A0, 1 h), toda skala je odlična in tam kjer je videti neprehodno, so majhne luknjice. Vstopila sta iz rumenega kota na poševno polico, Italijanom, ki so nekoč poskušali nižje, pa ni šlo.
Še dve novi v Paklenici
Bor Štrancar (Akademski) je 4., in 5. t. m. preplezal novo smer v Debelem kuku. Vstopil je 20 m levo od luske na drugem parkirišču v izrazito poč, imenoval jo je Jež, ocenil pa s VI, A1, 100 m. Zoran Radetić (Črnuče) in Andreja Žagar (Matica) pa sta v isti steni preplezala smer, ki sta jo ocenila s V+, A1, 100 m.
Tik pred prazniki so v Paklenici plezali tudi trije člani zasavskega AO. Gustl Luzar je preplezal Kukušnjo, Kamninsko in Rampa – kamin v Čuku, Raz za kladivce pa Matevž Lenarčič in Boris Simončič. Vsi skupaj pa so ponovili Karabore v Anić kuku.
Planinske srajce z znakom
Mladinska komisija PZS je v sodelovanju s podjetjem Kroj (Ljubljana, Gregorčičeva 9) razvila model športne srajce iz čistega bombaža s podaljšanimi rokavi in tudi prirejeno dolžino, ki je vrhu tega še v modri barvi planinske zastave, na prsnem žepu pa je našit znak PZS. Srajce bo mogoče po ceni 270-320 din kupiti pri izdelovalcu. V prvi seriji, za katero računa- jo, naj bi zadostovala do konca januarja 1981, bodo izdelali približno 2500 srajc, ki so vsa testiranja dobro prestala.
Srečanje v Kamniški Bistrici
V soboto 6. t. m. so se v Kamniški Bistrici zbrali člani AO Kamnik. Pregledali so dosežke zadnjega leta, poročila in nekaj uspelih diapozitivov. podelili pa so tudi nagradi za največ opravljenih tur; med dekleti jo je dobila Irena Markuš, med fanti pa Marjan Kregar. Med alpiniste pa letos niso sprejeli nikogar.
Zadovoljni s šolanjem, manj pa s plezanjem
Zbora hrvaških alpinistov se je zaradi slabega vremena udeležilo le 40 zastopnikov AO
ZAGREB – Letošnji zbor hrvaških alpinistov je pripravil AO »Mosor« iz Splita v njihovem domu na Mosoru. Žal pa se ga je zaradi slabega vremena in oddaljenosti udeležilo le 40 zastopnikov treh AO. Za začetek so si ogledali diapozitive s pomembnejših tur, potem pa je predsednik KA PZH Miroslav Pleško tudi uradno pričel srečanje.
Osmim članom so podelili naziv »alpinist« in pregledali sklepe s preteklega zbora. Zaradi slabih izkušenj so se domenili, da bodo v prihodnje za vse pomembnejše akcije določili tudi rezervne cilje. To se je namreč pokazalo kot nujno, saj zaradi različnih težav npr. letos niso mogli uresničiti nobene odprave. Pa tudi sicer z letošnjo sezono niso posebno zadovoljni, posebno glede plezalske aktivnosti. Na področju šolanja pa so dosegli pomembne rezultate: ugotovili so, da še nikoli doslej ni bilo na tem področju toliko doseženega. Trudili pa se bodo še naprej, da bi kar najbolj razširili krog strokovnih kadrov.
Za novega predsednika KA so izvolili Darka Berljaka iz Zagreba, med sklepi za delo v prihod nje pa so med drugim uvrstili: izboljšanje povezave med AO, sistematično spremljanje vzgojnoizobraževalnih akcij ter izpitov za alpiniste, organiziranje obveščanja o novih smereh, boljše sodelovanje z revijo Naše planine ter večjo finančno podporo vzponov na tujem. Čim prej žele uresničiti tudi kako večjo hrvaško alpinistično odpravo ter urediti vprašanje kategorizacije. Srečanje so sklenili s podelitvijo priznanj zaslužnim članom PD Mosor. Zlati znački PZH sta prejela Damir Filipović in Vinko Marojević, srebrno Nenad Pivac, bronasto pa Nenad Žilić.
F. S.
Obvestilo o nesreči v treh jezikih
Na srečanju »Treh dežel« so sprejeli pobudo o posebnem formularju
LJUBLJANA – Na srečanjih Treh dežel, sestanku planinskih delavcev Slovenije, Koroške in Julijske krajine, je bila nedavno sprejeta pobuda, da bi pripravili poseben trojezičen formular za obvestilo o gorski nesreči. Formularji žepnega formata so tudi že natisnjeni, toda prav tekst v našem jeziku ima žal preveč napak. Tiskali so jih namreč v Avstriji.
Na tiskovinah, ki jih bo mogoče dobiti pri PD vseh treh dežel, so navedene obveščevalne točke ter rubrike za podatke o nesreči ter ponesrečencih. Skicirano je tudi človeško telo, da bo mogoče označiti mesta poškodbe, pa tudi, kako z rokami damo znak helikopterju. Prazen prostor pa nudi še možnost za skico mesta, kjer je ponesrečenec. Ostane le vprašanje, ali je trojezični tekst dovolj, ali pa ne bi ga bilo morda razširiti še, denimo s francoskim in angleškim tekstom? Turistov s teh dveh govornih področij je namreč v naši in sosednjih deželah vse več. In tudi njim se pripete nesreče. Pobuda pa bo prav gotovo našla posnemovalce še marsikje.
Signala z rokami
Dvignjeni obe roki (lega »Y) pomenita po dogovoru v okviru UIAA-potrebujem pomoč. Ena dvignjena, druga spuščena (N«) pa ničesar ne potrebujem. Razen z držo lahko izrazimo poziv na pomoč tudi z rdečo raketo, ognjem ali rdečo ponjavo, npr. z rdečo vrečo za bivak (še bolje bi bilo, če bi imela na eni strani bel kolobar!). Slišni signali so vedno manj zanesljivi, preveč je glasov od vsepovsod in povzročajo prej zmešnjavo. Piloti helikopterjev, le-ti pa so vedno pogostejši sodelavci v reševalnih akcijah, pa glasov med letom sploh navadno ne slišijo.
