Številni vzponi
V Logarski dolini so se sešli zastopniki odsekov Koroške in Štajerske
LOGARSKA DOLINA – Zastopniki osmih alpinističnih odsekov Koroške in Štajerske so se zbrali v Logarski dolini na tradicionalnem – srečanju ob koncu leta. To je edino tovrstno srečanje pri nas z daljšo tradicijo, toda upajmo, da mu bodo kmalu sledila še druga (spomladi je že bilo srečanje primorskih alpinistov, ki prav tako obeta postati tradicionalno), saj so za povezovanje in spoznavanje med seboj izredno pomembna.
Na zboru, ki ga je pripravil celjski AO, vodil pa Ciril Debeljak-Cic, so najprej poslušali poročila. Člani Šaleškega AO so letos opravili 324 vzponov, od tega je bilo 8 prvenstvenih, 60 pa jih ima najvišjo oceno. In še en pomemben podatek: alpinistično šolo obiskuje kar 12 mladih. V AO TAM imajo 530 vzponov, od tega 18 prvenstvenih, šolo obiskuje 18 tečajnikov. AO Kozjak 350 vzponov (16 z najvišjo oceno), v AŠ 18 tečajnikov. AO Impol, ki ponovno deluje šele šesto leto, ima 307 vzponov (18 z najvišjo oceno), od tega 8 prvenstvenih. AO Črna je doživljal letos krizo in plezalo je le šest alpinistov, pa tudi nobenega tečajnika nimajo. Kljub temu so opravili 95 vzponov, trije so bili prvenstveni. Tudi AO Mežica letos ne bo imel AŠ, vzrok pa je v tem, da niso pridobili nobenega tečajnika. Letos so opravili 158 vzponov, 36 jih ima naivišjo oceno. AO Ravne in AS Prevalje – skupaj 420 vzponov, med njimi so 4 prvenstveni. Za konec pa še podatki o gostitelju: člani AO Celje so letos opravili prek 700 vzponov, od tega je bilo 37 prvenstvenih in 60 »šestic«. Ne boje pa se tudi za naraščaj, saj obiskuje šolo kar 14 mladih. Imeli so tudi odpravo v Ande in štiri alpinistične tabore. Tabore v domačih in tujih gorah ter delovne akcije so imeli skoraj vsi odseki, dogovorili pa so se, da jih bodo v prihodnje pripravljali tudi skupaj.
Dogovorili so se tudi, da bodo pripravili odpravo, v kateri naj bi bili člani vseh koroških in štajerskih alpinističnih kolektivov. Najbolj živahna razprava je bila ob vprašanjih financiranja. Le celjski in ravenski AO imata urejeno financiranje, pri vseh drugih, zlasti valja to za oba mariborska, pa je prav to najbolj žgoče.
Zanimiv je tudi sklep, da v okviru odsekov ustanove »informativne centre«, ki bi zbirali vse podatke pomembne za delo. Razpravljali so tudi o uvedbi VII stopnje, toda mnenja so se preveč razhajala in dogovorili so se, da nadaljnjo razpravo prepuste posameznim odsekom. Za konec pa so Celjani prikazali še dva filma.
ANDRINA JAGER
Veliko novega
Izpopolnjevalni seminar v Kamniški Bistrici – Udeleženci iz vse države
LJUBLJANA – Alpinističnim inštruktorjem iz leta 1975 se je letos spomladi pridružilo 47 novih, kljub temu pa ima izprašane vzgojne kadre le nekaj več kot polovica naših AO. Podkomisija za vzgojo pri KA PZS je zato 11. in 12. novembra v Kamniški Bistrici pripravila izpopolnjevalni seminar.
Seminarja v Kamniški Bistrici se je udeležilo 12 gorskih vodnikov, 28 inštruktorjev iz Slovenije in 12 iz drugih republik (Zagreb, Sarajevo, Reka in Nikšič) ter 32 kandidatov. Razveseljivo je, da so kandidati prišli predvsem iz manjših in bolj oddaljenih odsekov in sekcij ter tistih, ki tega kadra še nimajo.
Po uvodnem delu je Peter Ščetinin udeležence seznanil s predlogam za uvedbo VII težavnostne stopnje, ki je ob vse boljši pripravljenosti in vse večjih uspehih nujna. Sledilo je poglobljeno predavanje Staneta Jurce o varovanju, temu pa praktični del. Polovica udeležencev je pod vodstvom Rada Kočevarja poglobila znanje iz orientacije, dragim pa je Zvone Korenčan pripravil demonstracijo novosti iz tehnike plezanja s posebnim poudarkom na varnosti. Reševanje padlega so nato preskusili na Žagani peči. Ob preskusu prestrezanja padcev z uporabo avtomobila, so udeleženci ugotovili, da mora biti strmina, po kateri naj se spusti avto, kar najmanjša, ker je vsaka napaka lahko izredno nevarna. Preskusili so tudi način zaustavljanja padca s posebno ploščico (»uničevalec energije«), Marjan Salberger pa je pokazal osnovno reševalno opremo in razložil pravila uporabe.
V večernem delu seminarja so udeleženci najprej poslušali starosto slovenskih alpinistov Uroša Župančiča o varnosti v gorah. Sledila je kratka analiza letošnjih nesreč, ki jo je imel Pavle Šegula, poročilo o kategorizaciji (Bojan Pollak) in kot posebna poslastica, poročilo Iztoka Tomazina ter Boruta Berganta o plezanju v ameriških gorah za konec pa je Željko Perko opisal še drugo skrajnost – tekmovanje v športnem plezanju.
V nedeljo so se udeleženci seminarja že navsezgodaj raztepli na vse strani. Največ (31) jih je odšlo na prečenje Zeleniških špic, ki slove po lepem razgledu in so kot nalašč za praktično vzgojo mladih.
Vsi udeleženci so bili mnenja, da je seminar lepo uspel in da bi ga morali pripraviti tudi v prihodnje, vsaj enkrat letno. Le tako bo mogoče obogatiti znanje tistih, ki poučujejo naraščajnike in izboljšati varnost v naših stenah in na poteh. Nujno pa je, da mlajši upoštevajo nasvete starejših, ki so vsekakor bolj izkušeni in ne tako, kot je v uvodu v šali rekel eden izmed predavateljev: ko človek končno vendarle prične upoštevati očetove nasvete, ima navadno že svojega sina, ki je prepričan, da njegov oče ničesar ne ve.
F. M.
Še enkrat Mansarda
V soboto, 25. novembra sta Igor Herzog in Rok Kovač v komaj 7 urah uspela ponoviti Mansardo v Planji. Torej že druga letošnja ponovitev. Sicer pa bodo v četrtek, 7. t. m. ob 20. uri pričeli z novo alpinistično šolo. Po uvodu bo Jure Ulčar pokazal zbirko diapozitivov z letošnje odprave v Ande, »Salcantay 78«. Še v decembru pa bosta na programu tudi predavanje Tineta Miheliča ter projekcija filma »Andi 75«.
Kranjski vzponi
Barbara Perčič in Nejc Zaplotnik sta 19. novembra ponovila smer Jesih-Potočnik v Frdamanih policah. Naslednji dan je Andrej Štremfelj preplezal: najprej J raz Štruce, nato J raz Skute (sestop ponovno po J razu Štruce) in nato še smer Iglič-Verbič v isti steni. Po vseh treh vzponih je sestopal po J razu Štruce. V torek, 21. novembra sta brata Štremfelj preplezala novo smer »Polmesec« v J steni Skute. Smer gre levo od Zajede po značilnem stebru, ki se začenja z velikim trebušastim previsom, prekinja pa ga poč v obliki polmeseca. Ocena IV+, A 2, večji del II-III, plezala sta 7 ur in v steni so ostali 3 klini ter 4 zagozde. Tik pred nastopom slabega vremena, v soboto, 25. novembra so Tomo Česen in Andrej Štremfelj ter sestri Barbara in Marija Perčič preplezali še Direktno smer v Špiku. Nejc Zaplotnik pa sam kombinacijo Skalaške in Krušičeve v isti steni.
Varianta v Koglu
Vedno pogosteje se dogaja, da alpinisti zaradi nepoznavanja plezajo nove variante ali celo smeri tam, koder so uspeli že drugi. Vzrok je v pomanjkljivi dokumentaciji in v tem, da tudi znane opise ne objavljamo sproti. 19. novembra so npr. Zagrebčani Branko Puzak, Pavle Vranjičan (oba Zagreb-matica) in Branko Ognjanovič (Velebit) plezali varianto Spominske smeri v Koglu, misleč da je še nepreplezana. Toda po skrbni proučitvi se je pokazalo, da so dejansko opravil: le prvo ponovitev variante »Liliput« (V, A l), ki sta jo prva preplezala Rudi Kotnik in Tine Mihelič lansko leto.
Planinska enciklopedija
Pred kratkim je bilo tudi v Ljubljani mogoče kupiti 2. izdajo Encyclopedya of Mountaineering, ki jo je napisal (1975) Walt Unsworth (založba Penguin Books). Po grobi oceni zasluži boljšo oceno kot Hiebelerjev Lexikon, čeprav je le-ta obsežnejši. Še ugodnejša je cena (66,65 din za broširano izdajo), le slik in skic ima manj. V njej je od naših planincev omenjen le Stanič (Stanig), toda brez narodnosti, od gorstev Julijske Alpe, od gora pa Triglav, Jalovec, Škrlatica, Kanin … Opisanih pa je prek 400 zaslužnih imen, še posebej temeljito tista, ki so pomembna za rojstvo alpinizma, nekatera pa neopravičeno manjkajo( npr. Madusehke, Flecht itd.).
Štirje novi alpinisti
Po sklepu posebne komisije AO Ljubljana-matica so dobili pravico opravljanja izpita za podelitev naziva alpinist izmed sedmih kandidatov le štirje. Vsi so bili uspešni in v soboto, 25. novembra so v planinskem domu Rudar na Vojskem sprejeli med alpiniste Darivoja Aliča, Karla Groska, Borisa Kafola in Miklavža Mežana.
Nesreča pod Makalujem
Poljsko odpravo, ki se je letos jeseni namenila na Makalu, je v noči od 5. na 6. oktober doletela huda nesreča. Velik snežni plaz je zasul bazni tabor (4850 m) in pod njim je umrl 33-letni Andrzej Mlinarčik. Deseterice članov, ki je bila v tem času v taboru I (5300 m), pa je za sestop potrebovala zaradi ogromnih količin snega kar 16 ur. Težave pa so imeli že med dostopom. Zaradi poplav so zakasnili kar 14 dni.
