Pred zimsko sezono
Poslabšanje vremena, ki se je praktično začelo že 13. novembra, je zaključilo letošnjo plezalno sezono. Zato pred 21. decembrom, ko se začenja koledarska zima in z njo tudi zimska alpinistična sezona, kakih posebnih vzponov ne moremo pričakovati. Toda načrti pred sezono, v kateri se bo zelo verjetno že dokončno formiralo jedro odprave na Everest leta 1979, so veliki. Tisti, ki tega mrtvega obdobja ne bo izkoristil za temeljite priprave, bo težko držal korak z drugimi.
Povest o lepi gori
Tistim, ki redno spremljajo planinske vesti v našem dnevnem tisku, je prav gotovo še v spominu sestavek »Resnica o smrti na lepi gori«, ki ga je Nedeljski dnevnik objavil 27. marca letos. Vzrok, da je do njega prišlo, pa je bilo pismo L. A. Carterja o tem, kako je dejansko umrla mlada Američanka Nanda Devi Unsoeld na gori istega imena. Njena tragična smrt (8. septembra 1976) pa je bila neposredni vzrok dehidracije kakih 400 m pod vrhom 7818 m visoke Nanda Devi, na katero si je tako srčno želela.
Podrobnosti o tem, kako je bilo na lanski ameriško-indijski odpravi in kako na odpravi leta 1966, udeleženec obeh je bil namreč tudi naš današnji gost Lawrence Adams Carter, pa bomo slišali drevi ob 20. uri v predavalnici Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, Tržaška 25. Vstopnice bodo v prodaji uro pred začetkom predavanja.
Spektakel pod Everestom
Avstrijska planinska organizacija je bila tista, ki si je zagotovila pravico do organizacije odprave na Everest ob 25-letnici prvega vzpona in kaže, da bodo to priliko Avstrijci dobro izkoristili. Pripravljajo veliko odpravo, ki naj bi se na Čomolungmo povzpela brez uporabe kisikovih aparatov, v drugo naj bi preplezali JZ steno, in to seveda po bolj direktni smeri, »vzporedno« pa naj bi se povzpeli še na Lhotse, dva (menda bo med njima tudi vodja celotne odprave Wolfgang Nairtz) pa naj bi se na zmajevih krilih spustila z Južnega sedla, ki je visok le nekaj metrov manj kot 8000 m, kar bi bil seveda svojevrsten svetovni rekord. Med člani odprave bosta seveda tudi Reinhold Messner in Peter Habeler.
Vzponi v Paklenici
Kanjon Velike Paklenice je letos oživel tudi za praznike ob dnevu republike in na livadi pod Anič kukom se je zbralo kar precej alpinistov. Iz Akademskega AO jih je bilo 17, opravili pa so 54 vzponov. Med drugim je naveza Rok Kovač-Jože Žumer ponovila tudi »Funkcijo« z zgornjim delom Kače, tri naveze pa so v Manita peči preplezale novo (Viharno) smer: III-IV, 150 m. Izmed Celjanov jih je bilo v Paklenici osem, ki se jim je priključila še ena predstavnica ŠAO. Skupno so opravili 23 vzponov: dvakrat Karabore, pa raz Klina itd. Zvone Andrejčič (Radovljica) in Željko Perko (Tržič) sta ponovila štiri smeri: Raz za malo kladivo, Centralni kamin in Velebitaško. Tržičan Iztok Tomazin pa sam v treh dneh kar deset, člani AO Črnuče so preplezali novo smer v barieri severno od Manita peči: IV, vstop A1, 240 m, 4 ure. Plezali so Ruben Belina, Tine Kristan, Danilo Patarčič in Pavle Polak.
Šter med skalolazi
Med novembrskimi prazniki je Franci Šter, ki študira v Moskvi, s skupino 40 članov sekcije Burevestnika odpotoval na Krim. Tam je spoznal nekaj glavnih skalolaznih centrov (Krasni kamen, Krestovijo …) in se seveda tudi sam poskusil v plezanju na čas. Bil je uspešen, saj je bil na prvenstvu sekcije tretji. V steni Farasa je opravil klasični alpinistični vzpon (Integral), ki bi imel po naših kriterijih oceno III-IV/V+, A1, 200 m. Najbolj pa mu je ostal v spominu vzpon v Krestoviji, za katerega je legendami Gruzinec Mihail Hergiani dobil od Angležev naziv »Tiger skal«. In še ena vest iz SSSR: sovjetski alpinisti so mu z navdušenjem kazali članke o uspehih jugoslovanskih, alpinistov v bolgarskem tedniku Eho, ki za njihov šport prestavlja še vedno edino okno v svet.
Sporočilo akademskega PD
Zaradi drevišnjega predavanja L. A. Carterja bo redni letni občni zbor APD prihodnji teden v četrtek, 15. t. m., ob 20. uri v sejni dvorani na Trgu osvoboditve l/II, alpinistična šola pa se bo začela v četrtek, 22. t. m., prav tako ob 20. uri v istih prostorih, predvidoma s predavanjem Nejca Zaplotnika o odpravi »Karakorum 77«. In še podatek o prvenstvenem vzponu: Tine Mihelič, Marko Košir, Rok Kovač in Andrej Škafar so v Studorju zgleda preplezali še sedmo smer (po sredi stene, ocena IV-V, 300 m, 5 ur).
Matijevec v Point Corsu
Med prazniki ob dnevu republike je Vanja Matijevec opravil solo vzpon po Centralnem žlebu (okoli 1300 m), ki se konča malo pod vrhom Point Corsa, soseda Dent d’Herensa. Iz Cervinije, kjer sta se mudila z ljubljansko smučarsko selekcijo, sta Matijevec in Nadja Fajdiga opravila tudi vzpon na Mali Matterhorn.
Izpiti preloženi
Izpiti za alpinistične inštruktorje in gorske vodnike bodo po zadnjih informacijah šele prihodnje leto. Za podrobnosti pa so se včeraj zvečer dogovorili na seji KA in bodo o njih poročali šele prihodnji teden. Ob tej priliki lahko tudi zapišemo, da smo ob pregledu prispele pošte zasledili številne prijave za pohvale in nagrade ter predloge za kategorizacijo (rok za vse to bo potekel v soboto, 10. t. m., dokaz pa bo poštni žig), toda le štiri poročila o dejavnosti v preteklem letu. Poslali so ga: AO Idrija, ki šteje 61 članov, katerega člani so skupno opravili 342 vzponov, pa AS Nova Gorica (s 52 člani, toda le dvema alpinistoma, 172 vzponov), AO Mengeš (14 članov in 169 vzponov) ter AO Jezersko (119 članov, 310 vzponov).
Kamniška šola
Zasnova letošnje AŠ v Kamniku obeta, da se bodo tečajniki prej znašli v gorah. 13. oktobra so imeli uvodno predavanje, teden dni kasneje že vaje v Starem gradu. Potem so prišli na vrsto že prvi vzponi (J greben Ojstrice, JV steber Lučke Brane), v nedeljo pa je bil zamišljen tudi kratek tečaj zimske tehnike, ki naj bi jo prikazali pripravniki na izpitih, toda žal prostor ni bil najbolje izbran. V marcu pa predvidevajo že prve samostojne dostope in maja tudi prve vzpone (do II. stopnje).
60 let Janeza Krušica
Kdo od povojne generacije ne pozna Janeza Krušica, jeseniškega plezalca in odličnega vzgojitelja ter organizatorja premnogih akcij? Verjetno niti on sam ne ve več točno, koliko vzponov le opravil v svojem pestrem gorniškem življenju, prek 1200 jih 1e bilo gotovo. In koliko le bilo prvenstvenih, pa prvih zimskih … Premalo je prostora, da bi podrobneje opisovali njegovo bogato življenje. Zato na mu ob 60-letnici, ki jo bo slavil jutri, vzklikamo: še na mnoga srečna leta, Janez!