Črni panter na Šiša Pangmi – Nov velik uspeh v Himalaji
Štirje plezalci na vrhu po dveh novih smereh – Naš prvi pristop na sedemtisočak – Deseti jugoslovanski in osmi Grošljev osemtisočak
PODVIG – Smer po Slovenskem stebru preko JZ stene na Šišo Pangmo, ocena V, od 17. do 19. 10. 1989 plezala Pavle Kozjek in Andrej Štremfelj
LJUBLJANA – Slovenski himalajizem je še enkrat dokazal svojo visoko vrednost. Dva prvenstvena vzpona v alpskem stilu preko 2200 m visoke JZ stene na Šišo Pangmo in prvi pristop na sedemtisočak Nyanang Ri so ob seriji Grošljevih vzponov na osemtisočake ter osupljivem Česnovem podvigu na Kumbakarni več kakor jasna potrditev izjemno uspešne sezone. Mirno lahko zapišemo, da so slovenski plezalci letošnjim dogajanjem v Himalaji vtisnili močan pečat.
Odprava na Šišo Pangmo (8046 m) je s tibetanskim velikanom opravila v alpskem stilu in za vse skupaj s prvim pristopom na Nyanang Ri potrebovala le 12 dni. Tudi to je zgovoren podatek, vodja odprave Tone Škarja pa je poudaril, da je bilo moštvo izredno pripravljeno, prava kombinacija izkušenj, znanja in moči, po njegovih beseda dobra polovica slovenskega in jugoslovanskega himalajskega potenciala. Ob tem je seveda štela še dodatna selekcija pred vzponi in prav to je trem članom odprave preprečilo, da bi se povzpeli na Šišo Pangmo. Zaradi močnega vnetja dihalnih poti po besedah zdravnika odprave dr. Žareta Guzeja niso imeli možnosti za vrh. Tone Škarja je menil, da bi uspelo tudi tej trojici, če bi čas odprave podaljšali, le nekaj dni pa je bilo premalo za okrevanje. K uspehu je nedvomno prispevalo tudi to, da so bili zdravnik Žare Guzej, snemalec Matjaž Fistravec in vodja enakovredni člani odprave.
Projekt 8000+ Vikija Grošlja v okviru odprave Šiša Pangma 89 so omogočili sponzorji Vaude (ZRN), občina Ljubljana – Šiška, Rašica, Kolinska, Iskra Zmaj, KOTG Ljubljana in donatorji ZTKO mesta Ljubljane. Zavarovalnica Kroacija (Lj.), Založba Obzorja (Mb.), Kemoservis (Lj.), Loterija Slovenija (Lj.), Slovin (Ormož), Štefka Švabič (Kr.), Tone Giaber (Chicago) in Saša Slavec (Tacen).
Vzpon na Nyanang Ri (7071 m) je bil obenem tudi prvi pristop sploh na ta vrh in je sodil v čas aklimatizacije. Med 10. in 12. oktobrom so ga opravili Stane Belak, Andrej Štremfelj, Pavle Kozjak in Filip Bence. Plezalci so prvič bivakirali na 5900 m, drugič pa na 6850 m na robu stene. Naklonina 650 m visoke stene je med 60° in 70°, zadnji del po grebenu na vrh pa do 55°. Slabo vreme se je drugi dan izboljšalo in uspeh je bil dobro znamenje pred vzponi na Šišo Pangmo.
Člani slovenske odprave na Šišo Pangmo 1989: Tone Škarja (vodja odprave), Stane Belak, Filip Bence, Matjaž Fistravec (snemalec), Viki Grošelj, Žare Guzej (zdravnik na odpravi), Pavle Kozjek, Marko Prezelj, Andrej Štremfelj, Iztok Tomazin.
Po treh dneh počitka sta malo po polnoči v JZ steno osemtisočaka prva vstopila Andrej Štremfelj in Pavle Kozjek (17. 10.). Vreme se je do jutra skazilo, predvsem pa ju je oviral silovit veter. Plezalca sta morala bivakirati na višini 7200 m, drugi dan pa sta se vzpela za 500 in drugič bivakirala, vseskozi v hudem vetru. Po 30 urah plezanja in dveh bivakih sta stopila na vrh po novi, 2150 m visoki, skoraj direktni smeri po slovenskem stebru z naklonino med 55° in 65° pete težavnostne stopnje. Izjemen uspeh, h kateremu je z dobrimi podatki prispevala tudi izvidnica pod steno leta 1986. Žal je med vzponom Pavle Kozjek dobil na desni roki in nogah omrzline tretje stopnje.
Dan za prvo navezo sta vstopila JZ steno Viki Grošelj in Filip Bence. Njuna smer je nova do višine 6500 m, kjer sta prvič bivakirala, v nadaljevanju pa sta se do roba stene vzpenjala v območju sestopa Angležev leta 1982. Drugi bivak je bil na višini 7350 in je ob sestopu služil tudi Štremflju in Kozjeku. Plezalca sta za vzpon (brez dveh bivakov) potrebovala 24 ur. Jugoslovanskosmer sta ocenila s IV, naklonina do grebena 50°, višina smeri pa 2200 m. Viki Grošelj je tako osvojil svoj osmi osemtisočak, kar ga sedaj uvršča med šesterico alpinistov na svetu (dva sta stopila na vseh štirinajst glavnih vrhov). Zelo zadovoljen je bil tudi Filip Bence, ki je bil na številnih odpravah večkrat, lahko bi rekli le seženj oddaljen od vrha. Ob povratku je dejal, da je najbolj vesel tega, da je odpravo z visokimi cilji končno tudi on uspešno zaključil.
Tretja naveza, v kateri sta bila Stane Belak in Marko Prezelj, je v JZ steno Šiša Pangme vstopila 19. oktobra. Načrtovala sta vzpon po levem ozebniku. Plezalca sta dosegla višino 6500 m, potem pa sta se morala obrniti. Izkušenemu Belaku, za katerega prijatelji trdijo, da bi lahko napisal priročnik Kako preživeti v Himalaji, je tokrat zdravje obrnilo hrbet, obolel pa je tudi Prezelj. Kot že rečeno, je slabo vreme med pristopom do baze načelo zdravje treh plezalcev. Belak pa je ostal še brez celega soda z osebno opremo. Težave s transportom opreme so sicer že znane spremljevalke himalajskih odprav in tudi zadnja jim ni ušla. Odprava se je do zadnjega trenutka ubadala tudi z denarnimi problemi. Vsemu navkljub je črni panter vendarle splezal na Šišo Pangmo. Tam sicer ne živi tja so ga prinesli naši plezalci. Ne vemo, zakaj se je ta stari karantanski simbol znašel na nalepki (ali zaščitnem znaku) ekspedicije. Morda zato, ker spominja na slovensko starožitnost, na vero vase, na trdo tlakovano pot do uspehov, pa ne le teh, himalajskih? Kakorkoli že, zanesljivo se ob tem odmevnem uspehu ni potrebno vprašati, kaj je iskal tako visoko …
Slovensko odpravo na Šišo Pangmo so podprle številne delovne organizacije in posamezniki, skupaj več ko 80. Člani odprave so se ob povratku v domovino zahvalili za izkazano podporo, še posebej kolektivom Smelta, Adrie, IU Vrhnika, Iskre, Intertrada in Ljubljanske banke.
RUDI KLINAR
Počkar in Furlan naletela na slabe razmere v Ama Dablamu
Poskus prvenstvenega vzpona v SZ steni ni bil uspešen – Skale je prekrival mehak sneg, zato sta opustila načrt
KRANJ – SZ stena Ama Dablama je najtežja v tej gori in najbrž ni brez razloga, da v njej doslej ni uspelo še nikomur potegniti nove smeri.
Japonska odprava se je srednjemu in seveda najbolj problematičnemu delu izognila po desni strani. Takrat so sicer splezali na vrh, vendar problema SZ, stene niso rešili. Letos sta s podobnimi načrti odšla v Himalajo slovenska alpinista Bojan Počkar in Vanja Furlan, ki sta želela steno splezati v alpskem stilu. V bazo sla prišla 12. oktobra, sledila je aklimatizacija po okoliških gorah, ki so zelo primerne za to. Prvič sta vstopila 26. oktobra, vendar sta se takrat odločila za povratek. Drugič pa sta začela že dva dni kasneje. Prvih 700 metrov stene sta splezala po Japonski smeri, kjer je bila naklonina ledu od 50 do 85 stopinj (veliko je bilo tudi črnega ledu). Tako sta prišla pod srednji del stene, izredno zahteven in tudi zelo strm. Toda stena je bila praktično bela z mehkim snegom, ki je prekrival skale. Bilo je seveda jasno, da so razmere nemogoče za vzpon v tem delu, zato sta se potem odločila, da prečita v desno in po ledni steni splezata na greben med Ama Dablamom (6828 m) in koto 6178 m. V tem delu, ki je bil visok 400 metrov, so bile prav tako zelo slabe razmere. Naklonina od 60 do 75 stopinj, v takšni strmini pa se jima je včasih udiralo do pasu. Kljub nevarnemu plezanju sta po 17 urah plezanja (višina stene 1100 metrov) dosegla greben (6030 m) in tam bivakirala. Naslednji dan pa nadaljevanje po grebenu, ovešenem z opastmi iz mehkega snega, ni bilo mogoče. Sestop je bil tudi zaradi razmer poglavje za sebe (plezanje navzdol, spuščanje po vrvi na sneženih gobah …). Vznožje stene sta srečno dosegla 29. oktobra.
Odpravo so podprli: Železničarsko gospodarstvo Ljubljana, Planinsko društvo Železničar Ljubljana, Krka Novo mesto, PD Snežnik Ilirska Bistrica, Technosport.
TOMO ČESEN
Spet nova Lukičeva desetka
Mariborčan Marko Lukič je v avstrijskem plezališču Zigeunerloch ponovil tamkajšnjo najtežjo smer – Težave za čisto desetko
KRANJ – Avstrijsko plezalno središče Zigeunerloch je blizu Gradca in je značilno po previsni steni. Lansko leto sta dva graška plezalca v tem centru po kakšnih 6 mesecih poskusov splezala sedaj najtežjo smer v tem plezališču. Najprej je bil uspešen Christoph Grill, nekaj dni za njim pa še Thomas Hrovat. Kasneje so o tej smeri posneli tudi film, ki so ga med drugim predvajali tudi v Trentu. Prva dva plezalca sta smeri Zigeunerbaron, kot sta jo imenovala, dala oceno X + (8b+). Tretji vzpon je kasneje za njima opravil še Robert Kerneza, ki pa je predlagal oceno X (8b).
Marko Lukič (AO Kozjak) je za študij in poskuse potreboval pet dni, potem pa jo je splezal. Smer je dolga približno 35 do 40 metrov (veliko prečnic), visoka pa 25 metrov in previsna za kakšnih 15 metrov. Prvih 20 metrov smeri je previsnih za okoli 12 metrov, torej plezanje spominja pravzaprav na veliko streho. Najtežje mesto v smeri je na približno 12 metrih, potem pa je do konca potrebno samo »vzdržati«, gre torej za vzdržljivostni problem. Zaradi svoje previsnosti zahteva smer precej specifično moč – oprimki so namreč po večini dobri, toda stena je zelo previsna.
O dveh novih smereh poročajo tudi iz Ospa oziroma iz stene Mišje peči. Tam je Igor Jamnikar (AO Matica) splezal smer, ki jo je imenoval Strta srca (smer je opremil Srečo Rehberger) in poteka levo od Albanskega konjaka, v njej so štirje svedrovci. Jamnikar je težave v njej ocenil z oceno 8a+ (X-). Potem pa je še med Albanskim konjakom in Ptičjo perspektivo opremil in splezal smer Rodeo (v njej je pet svedrovcev za varovanje, na koncu pa je veriga). Ocena te smeri pa je 6c (VII + po UIAA).
TOMO ČESEN
Planinska kartografija
Planinska založba Planinske zveze Slovenije. Geodetski zavod SRS in Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo organizirajo danes ob 16. uri v sejni dvorani E 1 Cankarjevega doma predstavitev slovenske planinske kartografije v letu 1989. Akcija, ki so jo pripravili v okviru Slovenskega knjižnega sejma, je namenjena nadalnji popularizaciji kvalitetne planinske karte. In teh imamo v Sloveniji sedaj res že kar precej.
Festival snega in ledu
V Autransu, majhni vasici blizu Grenobla, ki velja za središče turnega smučanja, so si Francozi omislili že svoj osmi mednarodni športni festival. Organizacijski odbor se že od vsega začetka trudi dati festivalu izviren pečat, Leta 1984 so »odkrili« turški celovečerec »Derman«, naslednje leto sta blestela Claude Brasseur in Jose Giovanni, leto 1978 je bilo v znamenju nedavno tragično preminulega Jirija Kukuczke … In kaj pričakujejo letos? Festivalu, ki bo od 23. do 26. t. m. in je doslej vabil le filme s športno – ledno tematiko, so dodali avanturo in razvedrilo, komisija pa je usmerjena dokaj gorniško; med člani je tudi Shestra, glavni koordinator nepalske vlade za odprave v Himalajo.
N. P.
Himalava & Karakorum
Jožef Nyka je poskrbel za novo »dokazilo« poljskega himalajizma. V založbi njihove zveze (Polski zwiazek alpinizmu) je izdal na pogled sicer skromno, po vsebini pa sila bogato knjižico »Himalaja s Karakorumom« in podnaslovom – izbor poljskih vzponov 1939-89. Le kratek uvod, sicer pa sama faktografija in skice, pa osnovne reference, kje je mogoče izvedeti kaj več. Z imenom Anapurne je Nyka povezal kar pet njihovih akcij. Zimski pristop na glavni vrh (1987), prvenstvene vzpone na srednji (1981) in vzhodni (1988) in Južni (Anapurna Daškin, 1979) vrh ter poizkus vzpona (1980) na Anapurno II. Še bolj impozanten pa je pregled aktivnosti okoli K2, drugega najvišjega vrha sveta .Devet akcij oziroma osem smeri je navedenih. Opravljene so bile v sorazmerno kratkem obdobju 1976 – 1989, toda sila uspešno. Ni naroda, ki bi se lahko postavil s takim pregledom.
FRANCI SAVENC
Prvo tekmovanje v BiH
Tekmovalno plezanje v Jugoslaviji ni omejeno le na Slovenijo in Hrvaško, to sedaj že lahko trdimo. Ne le formalno – na vsa prvenstva so bile vedno vabljene vse republike – temveč tudi »de facto«. Ob dejstvu, da so na prvem tekmovanju pri nas (Marjan ’87) ob zastopnikih Slovenije in Hrvaške sodelovali tudi alpinisti iz SR BiH in Makedonije in (žal neuradnih) podatkih, da je bilo lani tekmovanje še v SR Srbiji, so sedaj namreč znani tudi podatki o prvem tovrstnem tekmovanju v BiH; to pa je že polovica ustavnih enot.
Nova KA BiH, ki jo vodi Edin Durmo, je 4. in 5. novembra na Romaniji pripravila tekmovanje Romanija ’89, ki se ga je udeležilo 7 plezalk in 15 plezalcev iz 9 krajev: Sarajeva (2), Banja Luke (2), Zenice (1), Tuzle (6), Bihača (1), Pal (1), Jablanice (1), Goražda (1) in Subotice (7). Tekmovanje so pripravili v okviru Sarajevske šole alpinizma ’89, kot demonstracijo – za organizatorje, sodnike – in kot dopolnilo programa. So pa – kot priznavajo organizatorji – sojenje nekoliko prilagodili udeležencem pa tudi organizatorjem. V soboto so imeli izločilno tekmovanje na dveh smereh z oceno VI-/V, v finalu, dan pozneje pa se je 8 plezalcev in 3 plezalke pomerilo v 14 m visoki smeri z oceno VI. Niso pa plezali »na pogled«, kot je sedaj normalno, pač pa so tekmovalci lahko spremljali svoje »nasprotnike«. (Poudarjajo pa, da bodo v prihodnje tekmovanja po vseh pravilih UIAA!) Med plezalkami je bila najuspešnejša Olivija Puzič iz Subotice, iz istega okolja pa sta bili tudi druga in tretja – Mira Stantič in Kača Kopilovič. Tudi najboljši med plezalci – Zvonko Sračevič je iz Subotice. Srečko Milenkovski, drugi, je prišel iz Banja Luke,tretji pa je bil Darko Raškovič, edini zastopnik Zenice. Povedati velja še, da je bil predsednik sodniškega zbora Rašid Mulahusič, glavni sodnik pa Edin Durmo, načelnik KA BiH in edini iz njihove republike, ki se je udeležil sodniškega tečaja.
FRANCI SAVENC
Iz športnega plezanja
Franci Jensterle (AS Železniki) je Ospu ponovil Polnočnega kavboja (IX-), v Bodeščah pri Radovljici pa Sivo pot (VIII+ ). V Dolžanovi soteski sta Disco vertical (IX) ponovila Uroš Rupar in Franc Langerholc (oba AO Škofja Loka), slednji je ponovil tudi Tri srca(VIII+ ), v škofjeloški kasarni pa novo smer Veteran z oceno VIII-.
Vse bolj oblegana AconcaguaNajvišji vrh obeh Amerik, 6959 m visoka Aconcagua, spada med najbolj obiskane vrhove. Kot sporočajo, so bili spet porušeni vsi rekordi. V zadnji sezoni je prišlo kar 184 odprav (in »odprav«) ali 720 ljubiteljev gora iz 19 držav. Tudi tokrat jih je bilo največ iz ZDA in Argentine.
Nujna medicinska pomoč
Zdravniška podkomisija pri Gorski reševalni službi Slovenije pripravlja za 2. decembra tečaj nujne medicinske pomoči. Tečaja, ki bo v prostorih osnovne šole v Kranjski Gori (od 9. do 15 ure) in je namenjen predvsem pripravnikom GRS, se lahko udeleže vsi, ki jih tovrstna tematika zanima. Predavali bodo dr. Tomaž Ažman, prof. dr. Tone Dolenc, dr. Janko Kokalj in načelnik podkomisije dr. Andrej Robič.
Dva dobra vzpona v Yosemitih
Polde Felicijan, Evgen Morič in Tomaž Žerovnik so plezali v ZDA
KRANJ – Na pot so odšli sredi septembra, prva večja smer pa je bila stena Washington Coluomn, kjer so 27. septembra vstopili v smer The Praw. Zanjo so Morič (AO Jesenice), Felicijan in Žerovnik (oba AO Štore) potrebovali tri dni. Gre za prvo jugoslovansko ponovitev te 12 raztežajev dolge smeri. Bila je to pravzaprav priprava za njihov naslednji cilj v El Capitanu.
V El Capitanu so najprej začeli s plezanjem vsi trije, pred odločilnim naskokom napeli fiksne vrvi v treh raztežajih, potem pa še enkrat vstopili 9. oktobra. Po četrtem raztežaju sta s plezanjem nadaljevala samo Felicijan in Žerovnik. Imeli so namreč pretežke transportne vreče z vso dodatno opremo in hrano, tako da so bili kot trojna naveza prepočasni. Po drugem dnevu za Felicijana in Žerovnika ni bilo več vrnitve, saj je bila za njima že nihajna prečnica. Po sedmih dneh sta smer tudi splezala. Dolga je 25 raztežajev po 50 metrov in ima oceno 5.9, A4 ter spada nekako v razred Pacific Ocean Wall, le da je Mescalito nekoliko daljša. Dodaten problem pa je še, da po šestem raztežaju vrnitev iz smeri ni več mogoča.
TOMO ČESEN
Plezalci v Lyonu za svetovni pokal
Našim tekmovalcem se ni uspelo uvrstiti v polfinale – Guček 32.
LYON. 19. novembra – Zadnje, sedme tekme v plezanju za svetovni pokal v Franciji se je udeležilo kar 80 tekmovalcev in 30 tekmovalk, ki pa so – žal
– naleteli na slabo organizacijo. Tako na primer za soboto niso izračunali rezultatov vse do polnoči, danes pa jih do trenutka, ko to poročamo, tudi še nimamo. Jasno je samo, da je zmagovalka svetovnega pokala Nanette Raybaud (Francija) pred Luiso Jovane (Italija). Na vrsti je še tekma v superfinalu, v katerem sta se pomerili Lynn Hill (ZDA) in Jovane (Italija).
Med moškimi so se v superfinale uvrstili Glowacz (ZRN), Mossat (Velika Britanija), Nadin (Velika Britanija) in Tribout (Francija). V svetovnem pokalu je prvi Simon Nadin, drugi je Didier Raboutou (Francija), tretji Tribout (Francija) itd.
Od naših plezalcev se v Lyonu noben ni uvrstil v polfinale. V polfinalu je bilo 26 plezalcev, naš Guček pa je bil 32.
TOMO ČESEN