Alpinistične novice 46/1989

Česnov vzpon v Jannuju je nov mejnik v alpinizmu

Alpinistični tisk od Japonske do ZDA se je o dosežku našega alpinista razpisal kot še nikoli doslej – Potrditev na predavanju
LJUBLJANA – Vrsta ljubiteljev planinskih predavanj, med njimi največ sedanjih in nekdanjih alpinistov ter plezalcev, ki si niso pravočasno zagotovili vstopnic za predavanje Toma Česna, kar ni mogla verjeti, da bo morala ostati pred vrati Cankarjevega doma. In čeprav bo v četrtek 16. novembra ob 20. uri v CD ponovitev tega predavanja, so bili resnično prikrajšani. Ni se še primerilo, da bi kak jugoslovanski športnik dobil visoko državno priznanje na svojem predavanju, ki je tudi samo za sebe vrhunski dosežek. Česen pa je deležen številnih priznanj tudi v svetovnem alpinističnem tisku.
»Tomo Česen, novi Bonatti?« se glasi naslovnica francoske revije Alpi – Rando, v podnaslovu osem strani obsegajočega in bogato ilustriranega članka mu obetajo še legendarnost Hermanna Buhla … »Tomo Česen, slovenski plezalec, postaja eden najbolj briljantnih alpinistov sedanje generacije …« Samo zaradi tega članka je Mario Colonel prihitel v Slovenijo in to le nekaj dni po Česnovi vrnitvi iz Himalaje. Še ob nobenem dosežku naših alpinistov se to ni zgodilo. Nadaljevalo se je v Trentu, na festivalu, v Chamonixu, v Diableretsu, kjer je bil Česen tudi že član žirije …
Climbing, osrednja ameriška revija, na šestih straneh intervjuja ocenjuje: Dosežek, ki se lahko primerja z Bonattijevim v Druju, Messnerjevim in Habelerjevim prvim vzponom na osemtisočak na alpski način … Solo vzpon, ki je šokiral tradicionaliste … To ni napisal kdorkoli, temveč Marc Twight, eden najboljših ameriških alpinistov, ki se je preselil v Chamonix, da bi bil bližje dogajanjem.
Desnivel (Španija): Najprej dokaj na kratko »Famozno dejanje, odpirajo se nam nova obzorja …« Že takoj v naslednji številki pa obsežen (12 strani!) intervju o Česnovi alpinistični poti, osebnosti, načrtih itn.
Montagnes Magazine (Grenoble, F): Dosežek, ki bo trajno zapisan v zgodovino Himalaje.
Mountain, Anglija: Izjemno smelo in drzno dejanje, najtežji solo vzpon, kar jih je bilo kdajkoli opravljeno v Himalaji.
Vertical, ena najuspešnejših revij zadnjega časa, je med drugim primerjala Česnovo dejanje z zvezdniško odpravo Messnerja in Profita (»njihovega« človeka) v J steno Lotseja. Kakšna razlika! Tam veliki denarji, sponzorji, reklame vsepovsod … tu pa – le človek in gora.
Iwa To Yuki, japonska revija z veliko naklado poroča o S steni Kumbakarne že tretjič. Tokrat kar na šestih straneh »Tomo česen – moja pot«. In nikoli brez fotografij, tudi čez dve strani.
Tudi italijanski reviji ALP in Rivista della Montagna sta Česnu namenili po dve strani, pa angleški On the Edge na štirih … Tudi če ne upoštevamo člankov v tujih časopisih ob Česnovem obisku festivala v Diableretsu, Chamonixu itn. in da do vseh revij prav gotovo nismo prišli, da za ta pregled nisem uporabil objav na vzhodu (Bolgarija, Poljska, ČSSR), je bilo za najmanj 60 tipkanih – strani objav. In napovedan je še intervju v Bergsteigerju, pripravljajo novega za Mountain
Revije od Japonske do Združenih držav so se razpisale kot še nikoli doslej. In to brez pripravljenega scenarija, brez vplivnih ljudi. Ne da bi se jih branili, le nimamo jih. Še kako bi jih potrebovali, npr. leta 1979, po Everestu. Bilo bi ga moč že tedaj predstaviti (in z njim slovenski alpinizem in Jugoslavijo) svetovni javnosti, ne pa da ga spoznava šele sedaj in postopoma – ob neuspelih poskusih ponovitve Jugoslovanskega grebena. Ali kot je napisal Tone Škarja: Z Everestom smo zamudili veliko priložnost. Morda le zato, ker je toliko ljudi skrbela prevelika afirmacija zmagovalcev. Česen sam žal prav tako ne more storiti kaj več, kot biti dober alpinist in odgovarjati na intervjuje.
K sreči pa so Česna (za razliko od jugoslovanskega alpinizma kot celote!) že poznali, vedeli so za njegovo »Trilogijo«, No Siesta in podobne ture, čeprav so dokaj tiho šle mimo njih. In čeprav o prvenstvenem vzponu v S steni Kumbakarne svetovne agencije niso poročale, se je o njem na tujem zvedelo pravočasno.
In kako ocenjujemo dejanje pri nas? Morda sedaj po predavanju (spet) realneje. Mini anketa med obiskovalci predavanja in tudi potem na sprejemu, ki ga je za sponzorje pripravil ZTKO Kranj, po novem pokrovitelj Toma Česna, je to potrdila. Ni jih bilo malo, ki so Česna povsem nedvoumno opredelili za športnika leta 1989. Manjkalo pa ni tudi »psevdorealistov«: Menda je Radan Kuhar edini alpinist doslej, ki je postal športnik leta, pa še to je bilo na Češkem in pred dolgimi leti. Alpinizem ni šport, ki bi ga lahko ocenjevali s tribun, take dosežke večini ne more pričarati ne TV ne film, tudi predavanje kot nam ga je pripravil Tomo ne … Tako organizacijo, kot jo imajo smučarji, bi morali imeti, potem pa o tem, kaj Tomo Česen pomeni za nas, za Jugoslavijo in svetovni alpinizem, ne bi le ugibali, vedeli bi!

FRANCI SAVENC

Planinski ples na GR
LJUBLJANA – Skupščina Planinske zveze Slovenije bo imela tudi družabni del s plesom, ki ga pripravlja meddruštveni odbor planinskih društev ljubljanskega območja 25. t. m. v dvorani A Gospodarskega razstavišča pod naslovom Iz domačega nahrbtnika. Ples se bo začel ob 19. uri. vstopnina bo 100.000 dinarjev, za zabavo pa bo skrbel ansambel Nika Zajca.
Planinci so za ples izbrali svoj slog, se pravi planinska oblačila in nahrbtnike, v katerih bodo prinesli na GR dobrote iz domače kuhinje in kleti. Prav s tem žele na plesu ustvariti čim več domačnosti, da se bodo udeleženci sprostili in se na prireditvi zares zabavali.
Za ples je na voljo še nekaj vstopnic, prijave pa sprejema meddruštveni odbor, Ljubljana, Dvoržakova 9,

Uspeh ravenskih alpinistov
V severni steni Gangapurne je petčlanska odprava potegnila prvenstveno smer – Vrh dosegla Rok Kolar in Stanko Mihev

JUGOSLOVANSKA SMER – Severna stena Gangapurne.

KRANJ – Iz Zagreba so odšli sredi avgusta, bazni tabor pod severno steno 7455 metrov visoke Gangapurne pa so zaradi težav z opremo dosegli šele 8. septembra. To je bil že dragi jugoslovanski obisk te gore, pred Ravenčani so imeli podoben načrt že alpinisti AO Matice iz Ljubljane, ki jim takrat zaradi slabih razmer v tej steni ni uspelo (vrh so dosegli po drugi steni).
Ravenska odprava je štela pet članov, v njej so bili poleg vodje Franca Pušnika še Andrej Gradišnik, Rok Kolar, Edi Krebs in Stanko Mihev. Po prihodu v bazo so si postavili šotor od steno, kamor so znosili večino potrebne opreme. Spodnji del stene je precej izpostavljen plazovom zato so v tem delu napeli fiksne vrvi. Razdeli so se v dve navezi in do 22. septembra imeli napetih 800 metrov vrvi, dva dni kasneje pa so se Krebs, Gradišnik, Kolar in Mihev povzpeli 950 metrov visoko v steno, bivakirali na višini 6800 metrov in naslednjega dne zaradi slabega vremena sestopili nazaj v dolino.
Za naslednji poskus, ki pa je bil uspešen, sta se odločila le Rok Kolar in Stanko Mihev. Začela sta 29. septembra in v slabem vremenu splezala do najvišje točke v prejšnjih poskusih, naslednjega dne se je slabo vreme še kar nadaljevalo in oba sta čakala v šotoru. Ponoči 1. oktobra pa se je nebo zjasnilo in s plezanjem sta nadaljevala ob 5. uri zjutraj. Najprej sta imela kakšnih 200 metrov do 55 stopinj nagnjenega snežišča z globokim snegom, ki ju je pripeljalo do najtežjega dela v steni. V Rampi, ki jo je bilo za okoli 400 metrov, so najbolj strma mesta dosegala od 65 do 75 stopinj naklonine, vrhu vsega pa sta imela še težave s krhkim požledom. Za Rampo je bilo še snežišče (60 stopinj) in za konec že žleb do vršnega grebena, ki ju je pripeljal na vrh; Sestopila sta kar po isti smeri, v Rampi pa sta se spuščala po vrvi.
Severna stena Gangapurne (7455 m), v kateri so ravenski alpinisti splezali prvenstveno smer deloma v klasičnem stilu, Kolar in Mihev pa sta drugi del preplezala v alpskem stilu, je visoka 1600 metrov. Njihova smer je prva v tej steni in njihov vzpon lahko označimo za lep uspeh. Splošno težavnost prvenstvene smeri so Ravenčani ocenili z francosko oceno TD.

TOMO ČESEN

Vrnitev naših iz Himalaje
V tem tednu se bosta vrnili domov dve skupini slovenskih alpinistov, ki sta v jesenski sezoni skušali uresničiti svoje cilje v Himalaji.
Prva se bosta vrnila jutri ob 14.50 na brniško letališče Bojan Počkar in Vanja Furlan, ki sta poskušala v alpskem stilu splezati prvenstveno smer v SZ steni Ama Dablama (6812 m). Žal jima to ni uspelo zaradi sneženja in močnega vetra v zgornjem delu stene. V najtežji steni te gore, v kateri ni splezane še nobene smeri, sta morala obrniti 400 metrov pod vrhom.
V četrtek, 16. t. m., ob 14.50 pa se bodo prav tako na brniško letališče vrnili člani slovenske odprave v SZ steno Šiša Pangme (8046 m), ki pa kot vemo so imeli več uspeha. Navezi Pavle Kozjek – Andrej Štremfelj in Filip Bence – Viki Grošelj sta splezali dve novi smeri (zlasti Kozjekova in Štremfljeva smer predstavlja velik uspeh) v SZ steni, vsi štirje pa so tudi dosegli vrh Šiša Pangme. Takoj po prihodu odprave bo v letaliških prostorih tudi tiskovna konferenca, na kateri bomo lahko izvedeli novice iz prve roke.

T.Č.

Finale v Lyonu
Čeprav je svetovni pokal v plezanju uradno zaživel šele letos, vzbuja veliko zanimanje in vse kaže, da bo (tekmovalno) plezanje z njim dobilo domovinsko pravico tudi na TV.
Šest tekem je bilo že letos, v petek pa se začne zadnja v Lyonu. Na seznamu tistih, ki so dobili točke, pa je kar 47 plezalcev, med njimi tudi dva naša – Tadej Slabe je na dveh tekmah, kolikor se jih je udeležil, zbral 10 točk in je še z dvema na 24. mestu, Marko Lukič pa si z 2 točkama deli (z J. Myersem iz Velike Britanije) 43. mesto. Na prvem mestu (oba sta bila le na 5 tekmah) sta Simon Nadin (GB) in Didier Raboutou (F), oba imata 98 točk. Tretji – sodeloval je le na treh tekmah – je Jerry Moffant (GB) s 65 točkami, četrti Jacky Godoffe (F, 5 tekem) s 47 in peti J. B. Tribout (F, 4 tekme) s 46 točkami.
Pri plezalkah je prva Nanette Raybaud (F), ki se je udeležila vseh tekem in zbrala kar 122 točk. Skupno kar 45 imen, a žal nobene naše. Po hitrostnih preizkušnjah ima največ točk Poljak Andrzej Marcizs (po težavnostnih preizkušnjah si s Slabetom in Gnerro deli 24. mesto), ki je sodeloval na treh tekmah. Drugi je Aleksej Čertov (SZ) s točko manj iz enakega števila preizkušenj, tretji pa Jacky Godoffe (F) z 52 točkami; je pa edini sodeloval na vseh štirih tekmah.
Pri plezalkah pa se je v hitrostnih preizkušnjah najbolje odrezala Belgijka Isabelle Dorsimond, ki ima 77 točk.
Imamo pa Jugoslovani človeka, ki je v svetovnem pokalu posekal vse druge. Splitčan lvica Piljič, predsednik JUSPEK, je bil namreč kar dvakrat predsednik žirije, v Leedsu in v Bardonecchi, ob tem pa še supervizor UIAA na letos najmočnejši tekmi – Rock Mastersu v Arcu. Žal pa se je moral odpovedati edinstveni priložnosti, da bi skupaj s predsednikom CICE Paulom Brassetom (v okviru šamoniškega kolokvija »Plezanje ’89«, na katerega so povabili prek 4000 strokovnjakov z vsega sveta) zastopal svoja (in naša) stališča tudi na odmevni dve urni TV oddaji, ki so jo 22. septembra direktno prenašale tri TV postaje in še dve radijski.

FRANCI SAVENC

Predaval v Pragi
Rado Kočevar, eden naših najuspešnejših povojnih alpinistov, je tudi uspešen predavatelj. 23. oktobra je imel pred elitnim praškim avditorijem v Planetariju predavanje »Slovinsko a jeho Alpy«. Prikazal je 216 izbranih diapozitivov, ki so ob osnovni predstavitvi Slovenije zaobjeli ves naš alpski svet. Poudarek je namenil Češki koči in češkoslovaškim gornikom v naših gorah. Prevajal je naš tamkajšnji »planinski konzul« Jožko Lorenc.

Predlog nove KA
Kot je moč razbrati iz zadnjega zapisnika komisije za alpinizem PZS (sejo so imeli 18. preteklega meseca). KA predlaga za naslednje mandatno obdobje naslednji seznam: Brane Žorž načelnik in Jani Bele namestnik, tajnik naj bi bil Borut Lilik, za KVIZ Jani Bele in Tone Golnar, podkomisijo za vrhunski alpinizem (po novem za kategorizacijo) naj bi vodil Bogdan Biščak, za športno plezanje (ki naj bi se 1. 1. 90 osamosvojita) Vladimir Slamič, Roman Robas naj bi bil v. d. načelnika podkomisije za GV, Srečo Trunkelj pa vodja uredniškega odbora Alpinističnih razgledov.

Tomo Česen v četrtek ponovno v CD
Pretekli torek je bila srednja dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani pretesna za vse, ki so si želeli ogledati predavanje z diapozitivi in filmom našega alpinista Toma Česna. Cankarjev dom se je tako zaradi velikega zanimanja odločil, da predavanje Jannu na moj način ponovi v četrtek, 16. t. m. ob 20. uri. Vstopnice so na voljo že od preteklega tedna, v primeru, da bo dvorana zasedena tudi tokrat, bo avtor predavanje ponovil še isti večer.

Program KKA za 1989 – 92
V zapisniku koordinacijske komisije za alpinizem PZJ je podrobno opisan program za prihodnje obdobje. Toda zajema vse želje in za uresničitev bi bile potrebna precejšnja sredstva. Razumljiv je zato eden od sklepov: KKA predlaga, naj bo sedež PZJ tam, kjer bi lahko zagotovili najboljše možnosti. Kako bo s plačevanjem članarine UIAA in kotizacije za svetovni pokal …?

Kukuczko našli pod steno
Smrt Poljaka Jerzyja Kukuczke, drugega, alpinista, ki mu je uspelo priti na vseh 14 osemtisočakov, še vedno odmeva. In čeprav Tanjug, kot kaže, ne povzema alpinističnih novic in smo morali po vesti v tujino, smo le zbrali nekaj podrobnosti. Z Riszardom Pawloskim sta 21. oktobra (v »Poljski smeri«) v J steni Lotseja postavila T 6 na višini 8000 m (!). Naslednji dan sta bivakirala 150 m višje in – bila sta povsem izčrpana, ko se je 24. 10. zgodila nesreča. Kukuczka, ki je bil s tovarišem navezan na 70 metrsko vrv je padel, vez se je pretrgala in tovariši so truplo našli v vznožju stene, 5400 m visoko. Odpravo so seveda takoj prekinili.

Everest odbil vse
Vsi letošnji poskusi vzpona na najvišji vrh sveta Everest (8848 m), vsaj s tibetanske strani, so se končali neuspešno. Zaradi hudih vremenskih neprilik niso obrnili le člani zagrebške odprave, ki so prišli najvišje, temveč tudi Švicarji s Kammerlanderjem. Italijani, člani odprave slavnega kluba Ragni di Lecco idr. Zanimivo je, da bodo vsaj trije od teh poskušali prihodnje leto še enkrat z odpravo Alpe – Adria, ki jo pripravljajo v Slovenskem PD iz Trsta. Ob Kammerlenderju sta to Lorenzo Mazzoleni in Fabio Lenti, alpinista iz Lobmardije.

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja