Alpinistične novice 47/1980

V načrtu naših tudi stena Daulagirija

Slovenska meddruštvena alpinistična odprava naj bi odpotovala v Himalajo prihodnjo jesen – Ogled stene že letos pozimi
LJUBLJANA – Tudi južna stena 8167 metrov visokega Daulagirija je že nekaj časa »tiha želja« naših alpinistov. Visoka je namreč kar 4000 m in po tehničnih težavah ji le težko najdemo enako, kar dokazuje tudi seznam doslej že odbitih navez. Lani so Nepalci obljubili dovoljenje za leto 1982, letos pa so lahko poskusili šele jeseni 1984. Pred dnevi pa je prišla iz Nepala novica: Na vrsti ste, da poskusite jeseni prihodnje leto.

JUŽNA STENA DAULAGIRIJA – Desno JV greben, po katerem so se povzpeli Japonci, levo J rebro, kjer se je poskušal tudi Messner. Prav ta predel stene je verjetno najbolj primeren za vzpon, saj je vpadnica vrha nemara prenevarna. Na desni strani je deloma vrisana smer Japoncev z višinskimi tabori. Skica je narisana po posnetku s sedla Gorapani.

Ob vrsti klasičnih odprav, ki so jih naši alpinisti pripravili in tudi uspešno izpeljali zadnja leta, je bilo že nekaj časa čutiti tudi vrzel. Manjkajo vzponi na visoke in najvišje vrhove v alpskem slogu brez postopnega pripravljanja višinskih taborov in manjše žepne od­prave. Zato se je komisija za odprave v tuja gorstva odločila in daje pobudo za organizacijo slovenske meddruštvene odprave.
Odprava »Daulagiri 81« naj bi odš­la na pot 1. septembra prihodnje leto in bi trajala dva meseca in pol. Štela bi samo šest članov in seveda zveznega oficirja, sirdarja in kuharja s pomoč­nikom, zato bi bilo tudi potrebno le 50 nosačev (dolinskih), stroški pa bi bili milijoni dinarjev. Da bi bila izved­ba lahko kar najbolj racionalna in te­hnično premišljena, bi si že letos pozimi eden izmed članov odprave steno natančneje ogledal.
Kandidati za odpravo »Daulagiri 1981« so lahko le iz vrst letos katego­riziranih alpinistov, ki imajo za seboj že vsaj tri leta plezanja po sprejemu med alpiniste, najmanj 100 ur, od te­ga vsaj 30 v zimskih razmerah (naj­manj 15 plezalnih) in so vsaj štirikrat že plezali v višinah 4000 in več me­trov. Razen tega morajo biti aktivni v planinski organizaciji, zaposleni ali redni študentje, sposobni za JLA in nekadilci.
Rok za prijave poteče že 30. t. m., morajo pa biti seveda popolne, ker jih v nasprotnem primeru komisija ne bo upoštevala.
Kandidati, ki bodo sprejeti, bodo dobili posebne dolžnosti obenem pa se bodo morali potruditi tudi v inten­zivnemu treningu, ki pa seveda ne bo le v telovadnici. Vsak bo moral na mesec opraviti tudi najmanj po dve turi, v letu priprav najmanj 24 težjih in težkih vzponov v poletni sezoni in tri v zimski itd.

F. S.

93 dni za prečenje Karpatov
V letu olimpijskih iger je bila naša poglavitna želja, da opozorimo na po­men planinstva, obenem pa dokažemo, da je še dovolj možnosti za nove oblike dejavnosti v domačih gorah. S tem namenom je peterica Poljakov pod vodstvom Andrzeja Veloka v 93 dneh prečila Karpate. Prešli so 37 pla­ninskih masivov v štirih državah (Poljska, ČSSR, Romunija in ZSSR), povzpeli so se na okoli 500 tisočakov in 50 dvatisočakov, prečenje pa je bilo dolgo kar 1904 kilometre. Pou­darili so tudi, da so ves čas uporabljali izključno domačo opremo (npr. spe­cialne čevlje tip himalaja, zelo lahek šotor »mikro – 2»« itd.). To, da so morali dobro obvladati tudi alpinistič­no tehniko, je povsem razumljivo.

Na Hrvaškem zanimanje za orientacijo
Priredili tudi mednarodno tekmovanje, na katerem bili najboljši Švedi
ZAGREB – Po številnih orientacij­skih tekmovanjih spomladi in poleti so PD na Hrvaškem pripravila več prireditev tudi jeseni. 26. preteklega meseca je bilo npr. že XIII. prvenstvo Zagreba v orientaciji za posameznike. Najbolje se je odrezal Ivica Plantak, član postave GRS iz Varaždina (ta je bila najboljša tudi v ekipni konkuren­ci). V ženski konkurenci pa je bila najboljša Senka Jurkovič-Gros (PD Sljeme). Dan pred tem so imeli na Medvednici tekmovanje za memorial Stipice Mesiča v organizaciji PD Vihor. Med 50 udeleženci je bil prvi Ivica Grašovec iz PD Zagreb-matica, v B kategoriji Mirsad Imamovič (PD Sutjeska), med ženskami pa Sunčana Saks (PD Sljeme), med mladinci pa Mladen Perica (PD Sutjeska).
9. t. m. je bilo na zahodni Medve­dnici tudi mednarodno orientacijsko tekmovanje za posameznike. Na stezi dolgi sedem kilometrov so bili naj­boljši gostje iz Švedske, saj je bil naj­boljši domačin Beograjčan Rade Gašparovič šele 19. To pa je razumljivo, saj je ta šport v nordijskih deželah izredno razvit. Gostje so prav zato pripravili tudi dve strokovni predava­nji.

Plazovi sovražnik odpravarjev
Doslej še nihče ni kritično obravnaval smrtnih žrtev odprav – V osemindvajsetih letih so plazovi pobrali kar 56 odstotkov žrtev – Med mrtvimi je več kot polovica Šerp

LJUBLJANA – Podkomisija za plazove mednarodne komisije za reševanje v gorah IKAR je na zadnjem zasedanju posvetila precej pozornosti žrtvam plazov v himalajskih gorskih prostranstvih.
Kaže, da doslej še nihče ni kritično obravnaval smrtnih žrtev odprav in jih statistično obdelal; ob prvem tovrst­nem pregledu, ki izhaja iz podatkov znanke naših himalajcev – miss Elizabeth Hawley – in prikaza Nilsa Faarlunda pa ostanemo nekako brez be­sed, saj bera smrti res ni majhna.

Razmere najboljše kaže pregledna tabela!

Zavedati se moramo nepopolnosti podatkov, saj vsebuje tabela le žrtve iz Himalaje. V njej ni zajeto dogaja­nje v drugih velikih gorstvih – Karakorumu, Pamiru, Hindukušu, Kavka­zu, Andih in še marsikje drugje. Prav tako vemo, da ni bilo malo žrtev pla­zov in drugih nesreč pred letom 1950, saj je pred vojno en sam plaz ugonobil skoraj popolno moštvo naskakovalcev Nanga Parbata in nekaj Šerp, ki so sodelovali v nemški odpravi. Pregled razkriva nekaj posebnosti.
1. Plazovi so v osemindvajset letih pobrali več žrtev, kot vsi drugi vzroki skupaj – polnih 56 odstotkov!
2. V oči bode velik delež Japoncev in Južnih Korejcev, čeprav tudi An­gležev ni malo.
3. Med mrtvimi zaradi plazov je več kot polovica Šerp.

Iz navedenega ugotavljamo nasled­nje:
1. Plazovi so v Himalaji najhujši sovražnik članov odprav in njihovih pomočnikov, Šerp. Za slednje so ne­sreče dogodek, ki se jim primeri pri delu, ne pa pri športni dejavnosti, kot to velja za člane odprav.
2. Japonci so trenutno že velesila v Himalaji, niso pa bili posebno dobri alpinisti pred tridesetimi leti. Izkušnje so plačevali dobesedno z življenji. Enako smemo reči za alpiniste iz Juž­ne Koreje, ki so bili popolni začetniki. Angležem se je otepala njihova drznost, poleg tega pa so v začetnem obdobju njihove odprave bile zelo številne.
3. Smrt je tragičen dogodek v vsa­kem primeru, lahko pa rečemo, da so bile zaradi smrti najbolj prizadete družine in svojci Šerp, ki so šele v zadnjih letih tudi obvezno zavarovani.

Naši alpinisti so imeli doslej kar srečno roko, saj jim plazovi niso pri­zadejali nič hujšega. Vemo da so z njimi imeli dokaj opravka pod Kangbačenom, kjer je vodjo odprave in dva spremljevalca plaz tudi nesel. Večkrat pa so plazovi ogrožali višin­ska taborišča in jih poškodovali. Tako je bilo na Makaluju, morda še kje.
Na seji podkomisije smo spričo na­vedenega sklenili, da se s temi nepri­jetnimi podatki ne kaže zapirati v krog IKAR, temveč naj za nje izve tudi javnost in organizatorji odprav. Sprejeta je bila resolucija, ki se glasi takole: »Zadnja leta postaja vse bolj opazna težnja, da bi se v Himalajo poleg odprav podajali planinci tudi s trekingi. Posledica je, da je vsako leto več nesreč, posebno pa žrtev zaradi snežnih plazov.
Pred nedavnim smo dobili prvo po­dobo o dogajanju. Iz pregleda, ki za­jema samo Himalajo v obdobju ose­mindvajsetih let od 1950 do 1978 je očitno, da so plazovi na tem območju pobrali 94 žrtev. Pri tem velja upošte­vati, da je med njimi 48 Šerp. To ima v državi, ki še nima urejenih vseh vpra­šanj socialnega varstva, težke osebne, družinske in družbene posledice.
Mednarodna komisija za reševanje v gorah čuti dolžnost, da opozori na te okoliščine in z njimi povezano odgo­vornost odprav za Šerpe in druge de­lavce iz vrst domačinov vse planinske in druge organizacije, ki pošiljajo v Himalajo odpravo in trekinge.
Sredstva javnega obveščanja naj o uspehih odprav ne poročajo enostran­sko in brez ozira na izgube. Opozarja­jo naj tudi na težke posledice. Ugle­dna planinska tradicija že sama po sebi zahteva, da nedvomno potrebne odgovornosti ne bosta zasenčili po­slovnost in boj za prestiž.«
Naloga je zelo težavna, saj je ne­varnost objektivno dejstvo, s katerim mora računati vsak organizator od­prav in posebej njihovi udeleženci. Prav je, da vedo, da gre večidel za ogromne ledne in prašne plazove, ki po velikosti in sili praviloma daleč prekašajo tisto, česar smo vajeni v Alpah in na domačih tleh.

André Roch, star strokovnjak za plazove meni: »Tudi v Alpah je tve­ganje, pa je vendarle manj nevarno«. Sir E. Hillary pa – bolj športno -pristavlja »Tvegano je, tveganje pa je za mlade ljudi zdravo.«

PAVLE ŠEGULA

ALPINISTIČNE NOVICE

Razmere v gorah
Stane Belak, ki je v soboto 8. t. m. z Radom Mestkom preplezal V steno Brane je povedal, da v tej steni sicer ni bilo veliko snega ter ledu. Pri sesto­pa z vrha sta ugotovila, da so na sever­nih straneh že dokaj ugodne razmere, le snega še ni prav veliko. Sestop s Kamniškega sedla v Bistrico pa je bil prava muka, tenka snežna skorja se je predirala, spodaj pa je bil nesprijet sneg.

Plezala sta v Paklenici
Janko Humar (Bohinj) in Ivo Veberič (Kozjak-MB) sta bila od 23. do 25. oktobra v Paklenici. Prvi dan sta ponovila Slovensko smer s Pips va­rianto, ki se jima zdi precej bolj logič­na kot nihajna prečnica v originalni smeri, pa tudi zelo lepa je. Naslednji dan zaradi slabega vremena nista ple­zala, zato pa sta zadnji dan v spod­njem delu kanjona splezala – prvi 12 (vmes tudi prvenstvo v Velikem Vitrniku, IV, 100 m), drugi pa 4 smeri. Za konec pa sta ponovila še Formo vivo; čudovita smer, kjer še tak naliv zaradi njene lege nič ne moti.

Bilten »Norveška 80«
PD Celje je izdalo ličen bilten (20 x 14 cm) o letošnji alpinistični odpravi na Norveško. Gradivo zanj je zbral in uredil načelnik AO Ciril Debeljak, natisnil pa TOZD Grafika celjskega AERA.
Razen predgovora, ki ga je napisal predsednik PD Dušan Gradišnik ter uvoda, so ves preostali tekst napisali člani odprave, ki so prispevali tudi fotografije. Zelo poučen je tudi kro­nološki pregled odprave, največjo vrednost pa imata seveda zapisa o Celjski in Jugoslovanski smeri s foto­grafijami.

Za dan republike
Praznični dnevi konec meseca so že po tradiciji namenjeni tudi raznim al­pinističnim srečanjem. Na Jakupici pod Solinsko glavo se bodo zbrali na rednem letnem srečanju srbski alpini­sti, da pregledajo letošnje dosežke in se dogovore za naprej. V Paklenici pa bo spet nekakšen neuraden jesenski zbor jugoslovanskih alpinistov. Kop­ne stene Aniča kuka in sosednjih vrhov nudijo zaradi bližine morja v tem času najidealnejše »pribežališče«.

Sprejem v Akademski AO
V soboto 8. t. m. je bil v Domu pod Storžičem tradicionalni »sprejem« v Akademski alpinistični odsek. Med alpiniste so bili sprejeti štirje priprav­niki: Milenko Andrejšek, Miran Gabršček, Bor Štrancar in Andrej Zorčič. Srečanje so popestrili tudi s prika­zom diapozitivov z nekaterih letos najbolj uspelih tur.

Za čistejše gore
Poljski tatranski narodni park je pred nedavnim pripravil jesenski »Dan čistih gora«. V akciji je sodelovalo prek 2000 ljubiteljev gora, akcijo pa so prvič razširili tudi na Pienine. Alpinisti so se lotili najtežje dostop­nih gora, poljskim planincem pa so pomagali tudi tovariši iz ČSSR in NDR.

Za planinske filateliste
Na Poljskem so ustanovili poseben klub, ki bo združeval vse ljubitelje ter zbiralce poštnih znamk s planinsko tematiko. Klub ima v načrtu organizi­ranje razstav ter srečanj, dejal bo po­budo za izdajo novih tovrstnih znamk, vzdrževal pa bo tudi stike s sorodnimi organizacijami po svetu in tudi posa­mezniki. Tisti, ki jih zanimajo po­drobnosti, se lahko informirajo na na­slov: Bogumil Cienzielski, p. f. 253 -Pl 60937 POZNAN.

Bilogorski planinar
PD Bilo iz Koprivnice na Hrvaškem je izdalo že drugo letošnjo številko svojega lično urejenega glasila »Bilo­gorski planinar«. To je pravzaprav naslednik »Planinara«, ki ga je začelo izdajati PD Ravna gora iz Varaždina, kasneje pa ga je prevzelo PD Bilo. Uvodni članek je posvečen Titu. Za­nimiv je tudi sestavek o prvih Podravcih na Triglavu. Slede zapisi o akcijah posameznih PD.

Netopir v Ospu
V nedeljo 9. t.m. sta Lojze Cajzek (Celje) in Fraček Knez (Impol) pre­plezala še eno novo smer v steni nad Ospom, in sicer med Staro in Medom. Z zadnjo smerjo se pri Luski tudi »sestane« ter nadaljuje zadnjih 15 metrov. Ocena Netopirja, kot sta smer imenovala, je A 2/IV-V, A 1, 9 h.
Med plezanjem sta opazila, da se tudi Tržačani ogledujejo za novo smerjo in kaže, da so tudi poskušali z vstopom ob Stari smeri. Veliko pa so v tej steni plezali tudi naši. Andrej in Marko Štremfelj ter Tomo Česen in Nejc Zaplotnik (vsi AO Kranj) so v soboto ponovili smer Medo in Goba. Člani Zasavskega AO pa so 25. prete­klega meseca plezali smer Medo ter Neznano in Gobo. V soboto pa sta brata Lenarčič ponovila še Staro smer, Guček in Šprogar pa Neznano.

Med sneženjem prek Kogla
V nedeljo 2. t.m. so Hrovat, Škarja, Šušteršič in Vrankar, vsi člani AO Mengeš, kljub slabemu vremenu po­novili Spominsko smer v južni steni Kogla. Snežilo je, vendarle je sneg obležal le na policah, pa tudi mraz jih je močno oviral. Zima že nekaj časa kaže zobe!

Vabijo v alpinistične šole
Komisija za alpinizem PZS še ni izpeljala že nekajkrat napovedanega seminarja za vodenje alpinističnih šol (pa tudi AO), le-ta pa že kar po vrsti odpirajo vrata mladim, ki si žele po­globiti planinsko znanje. Tako bo nji­hov program letos v glavnem še po starem, saj si bodo sredi zime npr. bolj redko kje še lahko zagotovili te­lovadnico za redne treninge, testira­nja in podobno. So pa to elementi, brez katerih si sodobnejši vzgojno-izobraževalni proces na alpinističnem področju že težko zamišljamo.
Akademski AO: Z letošnjo alpini­stično šolo so pričeli v četrtek 6. t.m. Ta četrtek pa bo v društvenih prosto­rih na Trgu osvoboditve 1, soba 56 predavala Marija Sabolek-Frantar o osnovah geologije, gorniškem izrazo­slovju in nastanku gora. Predavanja bodo vsak četrtek ob 20. uri. Priprav­ljajo pa tudi program skupnih tur in vaj.
AO Celje: V četrtek ob 20. uri bo uvodni razgovor ob pričetku alpini­stične šole, ki jo prireja alpinistični odsek PD Celje. To predavanje, kot tudi vsa naslednja, bo v društvenih prostorih na Stanetovi 1, šolo pa bo letos vodil Slavc Cankar.
AO Kozjak: Zaradi preureditve društvenih prostorov so pričeli pri mariborskem PD Kozjak z AŠ šele 5. t. m. Vodi jo Ljubo Hansel ob pomoči starejših članov odseka, vanjo pa se je za sedaj vključilo 18 mladih planin­cev. Vse informacije ob sredah po 19 uri v kleti Orožnove 2.
AO Kranj: S šolo so pričeli zadnji četrtek ob 19. uri, in sicer s predava­njem Andreja Štremflja. Tudi druga predavanja bodo ob četrtkih zvečer (za ture in praktične vaje se bodo domenili kasneje), vodja AŠ pa je letos Tomo Česen.
AO Ljubljana-matica: Uvodno predavanje letošnje AŠ so imeli v če­trtek, kljub temu pa se ga je udeležilo že 28 novih tečajnikov. Po uvodni besedi načelnika Staneta Belaka je predaval Viki Grošelj, šolo pa vodi Andrej Grasselli. Predavanja bodo imeli tudi v prihodnje vsak četrtek ob 18.30 v društvenih prostorih na Trdi­novi 8.
AO Mengeš: Z alpinistično šolo v Mengšu bodo pričeli v sredo 26. t.m., vodil pa jo bo Miro Štebe. Prijave sprejemajo v društvenih prostorih na Kolodvorski ulici.
AO TAM: Alpinisti PD TAM bodo pričeli z osnovno alpinistično vzgojo letos 19. t. m. ob 18. uri. Predavanja bodo v društvenih prostorih na Frankolovski 23 v Mariboru.
Zasavski AO: Vzgoja novih alpini­stov v Zasavju bo tudi letos v društve­nih prostorih PD Mrzlica v Trbovljah. S šolo so pričeli 3. t. m., predavanja pa imajo vsak torek ob 19. uri. Vodja AŠ je Bojan Pajk, ki je tudi načelnik Za­savskega AO.

V vse alpinistične šole se je mogoče še vključiti, pri domačem PD pa se je tudi mogoče pozanimati, kje je najbliž­ji alpinistični odsek, ki mora imeti vsak v programu tudi AŠ po programu KA PZS.

Mladi na Bledu so marljivi
Na osnovni šoli Josipa Plemlja so dobro zastavili tudi letos
BLED – Mladi planinci na blejski OŠ Josip Plemelj so pričeli s svojo aktivnostjo v okviru mladinskega od­seka RD Bled takorekoč že ob začet­ku šolskega leta. Skupaj s starejšimi vrstniki so bili na srečanju treh dežel, ki je bilo pred nedavnim na Koro­škem, udeležili pa so se tudi izleta na Snežnik.
Pretekli mesec so z jamarji obiskali tudi jamo pod Babjim zobom, večina prvič. Kar načuditi se niso mogli, kaj vse se jim je doslej skrivalo v neposre­dni bližini doma. Za zimske počitnice pa že sedaj pripravljajo zimovanje skupaj s člani MO Bohinj. Teden dni bodo preživeli na Uskovnici, se spoz­nali z nekaterimi osnovnimi temami zimskega planinstva in še na nekaj tur računajo v primeru dobrega vremena.
Na posvetu načelnikov MO pa so se Gorenjci domenili tudi za nekaj več­jih skupnih akcij. Sredi prihodnjega meseca se bodo udeležili spominske prireditve na Pokljuki, januarja bodo sodelovali na dražgoškem pohodu, potem pa na Stol in Porezen. Maja ali junija pa bodo gorenjski MO pripra­vili (na Pokljuki, priprave je prevzel načelnik MO Jesenice Stojan Volodja ) srečanje mladih planincev Go­renjske, s kulturnim programom, ta­bornim ognjem in turami.

F.S.

Alpinistka žrtev plazu v Himalaji
KATHMANDU – Članico ameriške ženske alpinistične odprave 27-letno Griffithovo je zasul snežni plaz, devet članic odprave pa se je med nesrečo škodovalo. Ameriška ženska prava je imela v načrtu vzpon na 8.167 m visoki Dhaulagiri. Novico o nesreči je sporočilo nepalsko ministrstvo za turizem.

Lovca ugrabil plaz
(tk) POLHOV GRADEC, 7. november
Z organiziranim iskanjem so včeraj ob 15.30. našli na pobočju hriba Smolnik v Petačevem grabnu pri Polhovem Gradcu truplo Lojzeta Peklaja, 29, iz Ljubljane, Cesta A. Bitenca 26, ki so ga pogrešali od minulega ponedeljka, ko je odšel od doma na lov. Ker se lovec ni vrnil domov, je UJV Ljubljana mesto organizirala iskanje. Med iskalci so bili člani lovske družine in planinskega društva iz Pol­hovega Gradca ter miličniki PM Vič z lavinskima psoma. Ko­misija je ugotovila, da je Peklaja med lovom presenetil plaz, ki se je sprožil nad njim. Truplo so našli pod plazom. Dvesto metrov nad njim so našli obstreljenega gamsa in lovčev daljnogled.

AVČIN France: Kjer tišina šepeta
4. dopolnjena izd. Izbral, uredil in spre­mno besedo napisal Tine Orel. Ljublja­na, Mladinska knjiga 1980. 587 str., 16 str. barvnih fotografij. (Potopisi) – Pla­ninsko potopisna knjiga, za katero je avtor prejel tudi Levstikovo nagrado. Opisi lepot slovenske pokrajine v knjigi sodijo med najlepša pričevanja o slo­venski zemlji.