Alpinistične novice 48/1980

Himalaja tudi pozimi primerna za vzpone

Po sledeh poljske odprave bo šlo v sezoni 1980/81 veliko odprav – Nepalsko ministrstvo je že izdalo dovoljenje odpravam
LJUBLJANA – Prvi zimski vzpon Poljakov na Nošak je ostal več ali manj osamljen, šele letošnji uspeh na Everestu je dokončno potrdil, ali je zimska sezona tudi v Himalaji in Karakorumu primerna za vzpone. Nepalsko ministrstvo je že izdalo dovoljenja: AAC iz Hokaida bo poskusil vzpon po JV grebenu Baruntceja (7720 m). Druga japonska odprava (Sangaku Doshikai – Tokio) bo naskočila severne vesine Anapurne (8091 m), Japonec Naomi Uemura pa bo skušal ponoviti svoj vzpon iz leta 1970 (po normalni smeri) še v zimskih razmerah, menda celo solo. Poročajo tudi o mali avstrijski odpravi v Karakorum. Njihov cilj je zimski vzpon prek 4000 m visoke J stene na Batura I (7785 m).
Za nas vsekakor najbolj zani­miva pa je 8-članska angleška odprava, ki si je za cilj izbrala Jugoslovansko smer po Z grebe­nu Everesta. Vodil jo bo 29-letni Alan Rouse, člani pa so še Joe Tasker, Paul Nunn, Biran Hall, Andrian in Alan Burgess, John Porter in zdravnik Peter Thexton. Da bo še bolj sodobno, bodo brez višinskih nosačev in kisika, plezali pa bodo v alpskem slogu.
Brez obiska ne bo ostal tudi Everestov sosed Lotse (8501 m). Italijani poročajo o mini odpravi – štirje člani pod vodstvom Pietraantonia Kamoce (28) naj bi poskusili v Z steni, z ledenika Kumbu. Drugo italijansko odpravo naj bi vodil Renato Cassarotto (31), poskusila pa bo v JZ grebenu Makaluja.
Čeprav je srednjeročni načrt naših alpinističnih odprav že na­rejen in celo za pripravljene ne­katere trdijo, da so prepogoste, se ob vsem tem le moramo vpra­šati: Kaj pa naš zimski himalizem? Težnja, da ostanemo v to­ku dogajanj, ker bomo le tako obdržali korak z drugimi, je bila že nekajkrat izražena in jo bo nujno tudi uresničevati. Tako kot zamišljene zimske vzpone v alp­skih štiritisočakih.

FRANCI SAVENC

Transverzala Džemala Bijediča
SARAJEVO – Univerzitetno pla­ninsko – smučarsko društvo Bukovik iz Sarajeva, ki letos proslavlja 30-letnico uspešnega dela, bo 22. novembra odprlo planinsko trasverzalo »Po po­teh Džemala Bijediča«. Transverzala bo imela šest točk, prehoditi pa jo bo mogoče v enem dnevu. Pot se bo za­čela v Vučičji luci, končala pa v Nahorevu.

Bogato, a tudi kritično v »Razgledih«
Izšla je osma številka Al­pinističnih razgledov – Premalo sodelavcev LJUBLJANA – Alpinistični razgle­di (konec tedna je izšla osma številka, šesta v letošnjem letu), vedno znova potrjujejo, da smo tovrstno branje nujno potrebovali. Res je, da so po­stali bolj dvomesečnik in da krog so­delavcev še ni tak, kot bi bilo želeti, vendar je vsebina vedno bolj pisana, ne manjka pa tudi kritičnih zapisov. Med temi izstopata tokrat uvodnik Franceta Malešiča in zapis o izboru kandidatov za Lotse (Bojan Pollak). Mlačeva nadaljujeta s serijo o velikih pionirjih alpinizma (E. Comici) ter opisom znanih gora. Iz tujih polemik je prevod članka o bistvu današnjega alpinizma, ki ga je za lanski simpozij pripravila Silvia Metzeltin. Nakazana je pravopisna problematika planin­skega pisanja. Zelo izčrpen je pregled aktivnosti v letu 1979, objavljen sicer s precej zamude, toda še vedno pravo­časno, da bi podatki lahko bili osnova za razmišljanje: kje delamo prav in kje napak. Je naša organiziranost pri­merna, vzgojnoizobraževalno delo pravilno zastavljeno.? Vmes pa je tudi tokrat več »bodic«, kratkih novic, pa tudi tehtnih misli. In ne manjka seve­da tudi opisov, shem in risb plezalnih smeri, ki doslej še niso bile objav­ljane.

Dvajset novih alpinistov na testih
Raziskave VŠTK že kaže­jo kriterije za uspešnost alpinistov
LJUBLJANA – Testiranje alpini­stov se je pravzaprav začelo šele spomladi, pa že kaže prve rezultate. Vid Mesarič, ki je vodil tudi zadnje meri­tve, ki so zajele 20 članov selekcije »Lotse 81«, je tudi že izločil nekaj značilnosti. Antropometrične meritve telesnega ustroja se v glavnem ne ra­zlikujejo. Opazili so le tanjše kožne gube, kar pa je le znak za manj pod­kožnega maščevja, oziroma večjo tre­niranost. Za sedaj izstopa pravzaprav le premer kolena in skočnega sklepa, ker pa so npr. opazili tudi že pri uspešnejših smučarjih.
Tudi testiranja splošnih telesnih sposobnosti niso pokazala bistvenih razlik med dosedanjimi testiranci in vrhunsko selekcijo. Največ razlik je bilo pravzaprav pri meritvah specifič­nih sposobnosti, kar pa je tudi ra­zumljivo. Kandidati za južno steno Lotseja izstopajo po moči rok, še po­sebno pa v regeneraciji le-te.
Testiranje, ki ga je omogočila VŠTK, opravljeno pa je bilo pretežno amatersko, bo vsekakor v veliko po­moč pri nadaljnjem načrtovanju tre­ningov, podatki pa bodo obenem tudi osnova za načrtovane diplomske naloge.

Hiter razvoj plezalca z Reke
Mladi alpinist N. Ivanovič je manj kot v dveh letih preplezal 65 prvenstvenih
REKA – Nikola Ivanovič z Reke je začel plezati januarja 1979, ko je imel nekaj manj kot 16 let. Pol leta kasne­je je končal alpinistično šolo, na elek­trotehniško pa še hodi in jo bo končal prihodnje leto. Opravil pa je že prek 130 vzponov v vseh mogočih razme­rah, toda le v Dinaridih (Medveja, Vinodol ter V. in M. Paklenica). Pri­šel je sicer tudi v Alpe, pa ni bilo vremena. Še bolj kot prvi podatek preseneča število prvenstvenih smeri – 65. Res je sicer, da je med njimi veliko kratkih, toda kaže, da fant zna poiskati tudi primerne predele. Ob tem pa raziskuje tudi imenoslovje in je že lepo razčistil poimenovanje vrhov nad Malo Paklenico.
Sicer pa – kot sam pravi – zahaja le v stene, vrhovi ga ne zanimajo prav posebno. Tudi tovariše za v navezo na Reki težko najde, zato je temu pri­merna tudi njegova razvojna pot. Od 7. do 10. t. m. je bil npr. spet v Paklenici. Sam je ponovil Raz za kla­divce in Velebitaško smer ter splezal navzdol(!) po Brahmovi. Vmes pa je šel še v Malo Paklenico in opravil več prvenstvenih vzponov (izstopata: Ro­jeni da izgubljajo, V, 350 m v vrhu 610 in A. K. v vrhu 648 z oceno V-, 200 m).

Novembrska številka Planinskega vestnika je v veliki meri posvečena XII. srečanju slovenskih planincev ob dnevu planincev v Vratih
LJUBLJANA – Dokajšen del novembrske številke Planinskega vest­nika je namenjen XII. srečanju slovenskih planincev ob dnevu pla­nincev v Vratih. In prav je tako! Če listamo po starih letnikih PV, najdemo v njih obilico dragocenega dokumentarnega gradiva. Kljub številnejšim in razvitejšim javnim občilom naj PV le ostane zanam­cem vir vseh, za slovensko planinstvo pomembnih, dogodkov. Ure­dnik se je odločil in objavil daljši povzetek govora predsednika Skupščine SR Slovenije Milana Kučana in besede predsednika PZS Tomaža Banovca.
V prvem delu pričujoče številke se Ljubo Urbas spominja pokojnega Jozeja Miklavčiča, staroste slovenskih planincev na Koroškem v Avstriji, »koroškega Aljaža«, D. D. pa dr. ing. Franceta Avčina ob njegovi 70-letnici (posebej opozarja na njegove zasluge pri uvajanju podplatov s profilirano gumo in najlonskih vrvi, na izum pre­stavljivih derez, domiselno tehniko samoreševanja, prizadevanja za reše­vanje izpod plazov, njegovo planinsko pisateljstvo in predavanja o naših go­rah v tujini).
Obširen je zapis dveh avtoric, Kra­ljeve in Škornikove o Prenju. Popisali sta njegovo rastlinstvo, živalstvo, poti in doživetja z izleta, ko so se kot biologi in planinci mudili v BiH. Stri­njam se z avtoricama, da je področje slovenskim planincem manj znano: s svojim prispevkom bosta gotovo nav­dušili nekaj slovenskih planincev, da bodo obiskali ta del Jugoslavije.
O tujih gorah o perujskih Andih pripovedujejo trije, prispevki. Danilo Škerbinek popisuje vzpon na Abasraju 500 km severno od Lime, Milan Rebula troje doživetij, F. L. pa trage­dijo treh zahodnonemških medicincev, ki so jih na visokogorski turi v Andih umorili štirje Indijanci.
Tudi doživetij iz domačih gora ne manjka. Milan Vošnak je svoje naslo­vil kot Vračanje (spominska smer Geršak-Grčar v Vežici, južni raz Tur­ske gore, Beli raz in leva smer v Ded­cu); Božo Jordan je prispeval utrinek z notranjske planinske poti, ki sodi med naše najmlajše planinske krožne poti, ki se začenja in končuje v Logat­cu (škoda, da ni zraven tudi pregledne skice); Janez Brojan pa popisuje zim­ski vzpon na Škrlatico, ki so ga opra­vili 19. III. 39 on in dobri prijatelji M. Potočnik, J. Čop, D. Korenini in dr. S. Tominšek.
Druga polovica PV je kot po navadi namenjena rednim in kar bogatim ru­brikam. V Društvenih novicah najde­mo spomin na Barbaro Pečar, beležko o 700 železarjih na vrhu Stola, kratka poročila o taborih MO OD Vrhnika v Zadnji Trenti, PD Ajdovščina v Be­neški Sloveniji in Planincev železni­čarjev Jugoslavije v Celju. Zabeleže­na je delovna akcija pri Krnskem je­zeru, preberemo pa lahko še nekaj drugih vesti o društvenem delovanju. Ena najboljših stalnih rubrik PV je rubrika Varstvo narave. To pot najde­mo v njej: mi in gorska narava, posve­tovanje o narodnih in regijskih parkih Jugoslavije, spominski vrtec Baltasarja Hacqueta na Velem polju in delo­vanje komisije za varstvo narave pri PZS.
V kotičku o planinski literaturi opo­zarja PV na Vodnik po transverzali kurirjev in vezistov, na Vodnik po gorah ZV Slovenije in še na češkoslo­vaško revijo prijateljev turistike.
Alpinističnim novicam (himalajska kronika 80) sledijo še Razgledi po svetu z izredno zanimivimi zanimi­vostmi iz raznih krajev sveta, med njimi je neverjetno pogumna pobuda nemških planincev, naj skozi Alpe ne bi gradili nobene ceste več.
Ob koncu vabi uredništvo k sodelo­vanju vse, ki imajo pomembnejše fo­tografije iz zgodovine slovenskega planinstva in alpinizma, naj jim jih pošljejo. Začeli bodo novo rubriko, morda bo pa zbirka pomagala k osvet­litvi mnogih poglavij iz zgodovine na­stanka slovenskega planinstva, pogla­vij, ki so bila, doslej preslabo obdelana.�

STANE UREK

ALPINISTIČNE NOVICE

Srečanji pod Storžičem in v Kekcu
Za zborom koroških in štajerskih alpinistov, ki je bil ta vikend v domu Glažuta na Pohorju, bosta letos na vrsti še dva; 5. decembra vabi AO Nova Gorica v Planinski dom Kekec (nad Novo Gorico, dostop tudi po asfaltirani cesti) na 4. zbor primorskih alpinistov, ki se bo pričel ob 18. uri. Teden dni kasneje, 13. decembra ob 17.uri pa se bo pričel zbor gorenjskih alpinistov v Domu pod Storžičem, ki ga letos organizira AO Tržič. Za ko­nec je v načrtu tudi republiški zbor, ki naj bi veljal tudi za zbor alpinistov ljubljanske regije.
Oba zbora imata na programu pre­gled aktivnosti, dogovor za skupne akcije, razpravo o problematiki, ki jo bodo pripravila vodstva AO ali naka­zali posamezniki, za konec pa še pri­kaz diapozitovov. Zanimiva je še po­buda AO Nova Gorica, da bi v pri­hodnje organizirali skupne izpite za alpiniste, kar je povsem v skladu s predlogom za novo AŠ. Tržičani so dodali še problem kategorizacije, ka­tastra smeri in vzgojne literature. Na mestu pa je tudi opomba: sama kriti­ka brez predlogov, kako stvar izbolj­šati, ni vredna piškavega oreha. Iz preteklosti namreč vemo, da tudi alpi­nisti radi kar počez kritizirajo, ne ve­do pa niti kaj bi bilo prav in kako bi bilo problem lahko rešiti.

Dve navezi v Glavi Planje
1. novembra sta Ivo Rutar in Milan Velikonja v J steni Glave Planje pre­plezala novo smer – Novembersko. Ocena: V+/V, 250 m, 6 ur. Isti dan in isto tam sta Marko Gašparič in Igor Pušnar (vsi AO Nova Gorica) opravili prvo ponovitev – JV stebra (III-IV, 350 m).

Nepalsko šolo so odprli
Iz Nepala se je vrnil predsednik koordinacijske komisije za ekspedici­je pri PZJ Aleš Kunaver, ki pa je bil tudi pobudnik in poglavitni usmerje­valec gradnje nepalske šole za gorske vodnike. Povedal je, da so šolo 13. t. m. tudi uradno odprli, da so gradbena dela povsem končana, da je namešče­na tudi že vsa oprema (razen štedilni­ka), manjkajo le še instalacije, ki pa so v načrtu šele v drugi fazi.
Nepalska planinska organizacija bo postojanko sedaj vključila v turistično dejavnost, ostali pa bodo rezervirani termini za uradne tečaje. Področje Mananga, kjer že sedaj kar mrgoli trekerjev, se bo lahko še bolj razvilo.

Planinski večer v Benečiji
V petek je PD Čedad pripravilo prijeten planinski večer. V imenu PZS so se ga udeležili Tomaž Banovec, Tone Bučer, dr. Miha Potočnik in To­ne Škarja, ki je imel tudi predavanje o vzponu na Mt. Everest.

Obračun v Češki koči
V soboto 15. t. m. so imeli člani AO Jezersko sprejem v Češki koči. Pogoje za uvrstitev med alpiniste so izpolnili Davo in Ido Karničar ter Rado Mar­kič, štirje tečajniki pa so »napredova­li« med pripravnike. Sicer pa so letos opravili 260 tur, pri čemer pa je po­trebno upoštevati še, da je bilo v 14-članskem kolektivu kar pet poškodo­vanih alpinistov. Tako pride na enega aktivnega člana kar 24 tur in med njimi je bilo tudi precej težkih. Spre­jema v Češki koči se je udeležil tudi Milan Šenk, ki je po nesreči v Steni že toliko okreval, da je sam zmogel do­volj težavno pot.
Te dni pa bodo pri AO Jezersko začeli že z nadaljevalno AŠ. Pri tem računajo na tesnejše sodelovanje z GRS, saj bo pomoč reševalcev pri tem delu nujna.

Internacionalna smer v Ospu
Poskus vzpona 40 metrov desno od Stare smeri v steni nad Ospom, ki ga je opazil Knez pred 14 dnevi, je v nedeljo 16. t. m. dobil epilog. Knez in Frešer sta vstopila, kmalu za njima pa še Tržačana Sergio Benedetti in Silvio Silich. Prvih 15 metrov je bila zamiš­ljena smer še »nabita«, potem je šlo počasneje. Toda v petih urah so jo zmogli in Knez je internacionalno smer ocenil z A 1,IV+, dolga pa je le poltretji raztežaj (prva dolžina je na­mreč identična s Prečenjem). Zanimi­vo je morda še, da je tržaška naveza vse kline pustila v steni (prek 30) in da celo brez svedrovca ni šlo.

30 let hrvatske GRS
Konec štiridesetih let je bilo samo v Zagrebu organiziranih že 12.000 pla­nincev in nekako sto alpinistov. Zato je bila tudi potreba po lastni gorski reševalni službi in tako so 24. februar­ja 1950 pripravili ustanovno skupšči­no, med reševalce pa sprejeli osem najboljših alpinistov.
Danes imajo postaje GRS razen v Zagrebu še v Splitu, na Reki, v Zadru, Delnicah, Tršču, Ogulinu, Karlovcu, Samoboru, Varaždinu in Slavonski Požegi. V njih je prek 150 reševalcev.
Tridesetletnico svoje GRS so hrvatski planinci proslavili 15. t. m. v Pla­ninskem domu v Veliki. Ob tej prilož­nosti so tistim, ki so aktivni že 25 in več let, podelili posebne spominske značke.

Pripravil je pomemben pregled
Vse večja zmeda v pregledu vzpo­nov na tujem je Janeta Volkarja (AO Kamnik) vzpodbudila, da je že pred časom pripravil seznam tur, ki so jih naši alpinisti opravili v francoskih Al­pah. Sedaj ga je dopolnil z najnovejši­mi podatki in zajel skupno nekako 120 smeri (od prek 2000 znanih). »Upam«, je zapisal v uvodu, »da bo pregled (z)ganil vsaj alpiniste, katerih vzponi so pozabljeni, izpuščeni ali napačno registrirani.«
Deset gosto tipkanih strani je tega seznama, opremljenega s številčnimi oznakami iz vodnika Vallot, imeni ter priimki udeležencev, datumi ter viri informacije. Ko bo pregled objavljen v Alpinističnih razgledih, saj tja prav gotovo sodi, bo podatkov o 1. JP (ju­goslovanskih ponovitvah) po smereh, ki so bile preplezane že pred leti in morda celo večkrat, prav gotovo manj. Potrebno pa bo najbrž črtati tudi kako »prvenstveno«, dilema o nekaterih turah pa bo nemara še ostala.

V Koglu in Skuti
Stane Belak je v soboto 15. t. m, s tovarišema preplezal Virensovo smer v Koglu. Bilo je že precej snega, težak pa je bil tudi sestop. V nedeljo pa sta z Mitjo Kanellopulosom (oba Matica) preplezala Kamniško v Skuti do plo­šče, od tam pa po luskah in žlebovih levo na rob. Sestopila sta po J razu Štruce, ki je bil tudi že dobro zasne­žen. Irena Markuš in Bojan Pollak (oba Kamnik) sta tega dne plezala smer Češnovar-Srakar v Koglu.

Mariborčani v Peklenici
Bračko in Hanzel, člana mariborskega AO Kozjak, sta se mudila v Paklenici od 12. do 16. t. m. Med drugim sta preplezala smer Union, Raz za kladivce. Zgrešeno ter Velebitaško smer. V tej sta na začetku velike luske preplezala varianto (1 D, VI) naravnost navzgor.

Srečanje Celjanov v Logarski
V soboto 15. t. m. so tudi člani AO Celje pripravili prireditev ob koncu sezone. Zbrali so se v domu v Logar­ski dolini, med pripravnike sprejeli osem tečajnikov (trije imajo decem­bra popravni izpit) med alpiniste pa šest pripravnikov. Sicer pa so tudi drugače zadovoljni. Opravili so prek 600 vzponov 11 pa jih je bilo z drugo celjsko odpravo na Norveškem.
Novi načelnik AO Celje bo Slavko Cankar, gospodar Franc Čanžek, za alpinistično šolo pa bo skrbel Jože Zupan. S to pa so začeli v četrtek ob 18. uri na Stanetovi 1, kjer se je tudi še mogoče vpisati.

Nesreča ameriške ženske odprave
Še nepreplezana Hruška v Daulagiriju (8167 m) je bila v zadnji (pomonsunski) sezoni cilj 9-članske ameriške ženske alpinistične odprave. Vodila jo je Vera Komarkova (32), ekolog iz Kolorada, sicer pa rojena v ČSSR. Postavile so že tabor IV, ko je 7. oktobra nastopilo slabo vreme. Prek višinskih taborov je zaoral plaz ter terjal smrt 27-letne L. Root-Griffin, četverica članic ter pet Šerp pa je bilo ranjenih. Odpravo so seveda preki­nile.
Vera Komarkova je bila že članica ženske odprave, ki se je pred dvema letoma povzpela na Anapurno. Poleg nje sta se na vrh povzpeli še dve, toda tudi takrat ni šlo brez nesreče.

Alpinistke ČSSR je zavrnilo slabo vreme
Dvanajst članska odprava češkoslovaških alpinistk se je zaman trudila v S steni Manasluja (8156 m). Dina Ščerbova (39), ki je vodila odpravo, je s tovarišicami dosegla višino 7200 m, potem pa jih je zavrnilo slabo vreme.

Smrtna nesreča na lovu
TOLMIN, 24. novembra – Včeraj so gorski reševalci pripe­ljali v Tolmin mrtvega 30-letne­ga elektromehanika Simona Fillija iz Tolmina. Filli se je v soboto popoldne smrtno ponesrečil na lovu na območju Rdečega grab­na nad Tolminom.
Člani tolminske lovske družine so v soboto lovili v predelu Rdečega grabna nad Tolminom. Si­mon Filli je okrog 12. ure ustrelil gamsa, takrat pa se je v skalovju nad njim okrušila skala in večji kamen mu je padel na glavo. Eden izmed lovcev, ki je bil v bližini, mu je nudil pomoč in ga nato varoval do prihoda reševal­cev. Takoj po nesreči je namreč Franc Kravanja, prav tako član tolminske lovske družine, ki je stal malo dlje od kraja nesreče in dvojice lovcev, obvestil postajo milice v Tolminu in gorsko reše­valno službo. Zaradi težko do­stopnega območja Rdečega grabna so prvi reševalci prispeli na mesto nesreče okrog 17. ure. Takrat je Simon Filli še kazal znake življenja.

S. C.

Pri sestopu mu je zdrsnilo
TRŽIČ, 23. novembra – Davi ob 2. uri so tržiški gorski reševal­ci prinesli do vasi Povlje pod Storžičem truplo 30-letnega Mi­rana Stvarnika, doma iz Laškega, Valvazorjev trg 7. Miranu je vče­raj popoldne pri sestopu s Storži­ča (2132 m) na zasneženem me­lišču zdrsnilo. Omahnil je 800 m niže, kjer je obležal mrtev. Do­bro opremljen planinec iz Laške­ga se je včeraj popoldne napotil od doma pod Storžičem proti ne­kaj ur oddaljenemu vrhu.
Med potjo je srečal 30-letnega Boža Kuralta, planinca iz Kra­nja, ki se je vračal. Miran ga je pregovoril, da je Božo ponovno odšel z njim proti vrhu. Ko sta sestopala z grebena, je Miranu zdrsnilo in omahnil je v smrt. Zvečer ob 18.45 so za nesrečo zvedeli tržiški miličniki, tri ure kasneje so bili pri ponesrečencu že reševalci z zdravnico, ki pa Miranu ni mogla več pomagati.

M. K.

ALPINISTIČNI KOTIČEK

Letošnja letna plezalna sezona se izteka. Vsak čas se bo treba spoprijeti z zasneženimi vrhovi in stenami.
V soboto, 15.11.1980 je bil v domu v Logarski dolini zaključek letošnjega delovanja alpinističnega odseka v Celju. Hkrati smo sprejemali tudi pripravnike med člane in tečajnike med pripravnike. Med pripravnike je bilo spreje­tih osem tečajnikov, trije pa imajo naslednji mesec popravni izpit. Med člane je bilo sprejetih šest pripravnikov. Vsi sprejeti so pokazali veliko teoretično in praktično znanje.
Z delom v preteklem letu smo lahko več kot zadovoljni. Narejenih je bilo več kot 600 vzponov, med njimi nekaj zelo kvalitetnih. Uspešna je bila tudi druga celjska alpinistična odprava na Norveško, katere se je udeležilo enajst članov odseka.
Na koncu smo izvolili nov odbor alpinističnega odseka. Za načelnika je bil izvoljen Slavko Cankar, gospodar za opremo bo še naprej Franc Čanžek, blagajnik Janez Črepinšek, za alpinistično šolo pa bo skrbel Jože Zupan, ob pomoči ostalih alpinističnih inštruktorjev in članov odseka.
Letošnja alpinistična šola se začne v četrtek, 20. 11. 1980 ob 18 uri v prostorih PD Celje, Stanetova 1. Spodnja sta­rostna meja je 16 let, zgornje ni. Mlajši od 18 let morajo na vpis prinesti pismeno dovoljenje staršev. Vpis je tudi še možen vsak četrtek ob 18. uri do konca tega meseca.�

A. S.

Po učni poti na Pohorju
Društvo gozdarskih tehnikov je pripravilo zanimiv priročnik za obiskovalce poti
MARIBOR – Pohorje je turistično središče Maribora, obenem pa s svojimi gozdovi nudi še marsikaj – od prepotrebnega kisika in goriva do rekreacijskih površin in ne nazadnje tudi možnost spoznavanje narave. Prav to so imeli v mislih gozdarski strokovnjaki, ko so se odločali za »Gozdno učno pot Bolfenk – Razglednik«. Dolga je sicer le tri kilometre, toda vodi po stezah in gozdnih poteh na višini od 1050 do 1150 m in – kdor se želi – se na njej lahko ob pomoči knjižice o poti seznam o premnogih stvareh. O gozdu na splošno, o posameznih prirodnih ter drugih zanimivostih tega področja, o naj­bolj pogostih drevesih, pa varstvu gozdov in še o marsičem.
Dobro so zapisali: »Ako zreta laik in veščak na isti umetniški izdelek, tedaj ima veščak večji užitek kot laik«. Ta izrek našega znanega geologa Ferdinanda Seidla namreč velja tudi v naravi: tudi lepota gozda se npr. razode­va globlje in veljavneje tistemu, ki jo motri z umevanjem. Kaj veste npr. o tleh, po katerih ste najbrž že večkrat hodili? O po­horskih kamninah, ki so vulkan­skega izvora? Pa o glažutarstvu, ali pa oglarjenju, pohorski divja­di…? Veste za Trbisovo jelko, najmočnejše drevo na Pohorju ali pa Maroltovo, ki je najdebe­lejša?
Besedilo za knjižnico, ki so jo natisnili v nakladi 5000 izvodov, pa tudi zamisel je prispevala Rozka Debevec – Lesjak, kot re­cenzenti pa so sodelovali številni strokovnjaki. Uredil jo je Milan Cilenšek, natisnili pa so je v ČGP Večer – Maribor.

F. S.

Izbor fotografij za PV
LJUBLJANA – V šesti letošnji šte­vilki Planinskega vestnika je bil ob­javljen razpis za fotografije. Le-te je pregledala in ocenila posebna komisi­ja (Aleš Doberlet, Marjan Krišelj in Albert Sušnik) v ponedeljek 17. t. m.
Na temo »Človek v gorah« je dobil prvo nagrado Oton Naglost (Ledenik pod Marmolado pred nevihto), druga je pripadla Jožetu Hriberniku (Na Kalškem grebenu), tretja pa Jožetu Kovačiču (Skuta). Na temo »Sloven­ska planinska pokrajina« pa je poslal najboljšo fotografijo Saša Dalla Valle (Zahodni Julijci izpod Mangarta). Ker ni bilo primernih prispevkov na temo »Eksperimentalna fotografija«, so podelili v prejšnji skupini še drugo nagrado (Jože Kočar: Grintovci).

Sestal se bo GO PZS
LJUBLJANA – V soboto 13. de­cembra bo v Ljubljani 5. seja glavne­ga odbora Planinske zveze Slovenije. Osrednja tema bo tudi tokrat – pla­ninsko gospodarstvo in planska aktiv­nost 1981-85, najpomembnejša pa bo vsekakor informacija o družbenem dogovoru za pomoč visokogorskim postojankam. Na dnevnem redu je tu­di program dela in koledar za 1981, sprejeti bo potrebno nekaj pravilni­kov, pripravljen pa je predlog za po­delitev častnih priznanj. Samostojni točki bosta tudi Planinski vestnik in novi koncept revije ter program pla­ninske kartografije za obdobje 1981-85.

Po poteh Levstikove brigade
LJUBLJANA – V počastitev 37- letnice velike bitke Levstikove briga­de na Golem so se zbrale pohodne enote okoliških krajev in šol, da bi na primeren način počastile spomin. Na OŠ Škofljica so enoto sestavili planin­ci, saj so najbolje organizirani in vaje­ni dolgih pohodov, znajo pa se pripra­viti tudi za slabo vreme. Bilo pa je lepo, borec, ki jih je spremljal, pa jim je pripovedoval o bitki in pohodu bri­gade, obiskali so partizansko domači­jo, srečali so se še z drugimi enotami, potem pa je bil še uspel miting na Golem.