»Zelena zajeda« v Koglu
V soboto sta se Franc Jeromen in Janez Rupar (AAO) namenila v »Zupanovo smer« v Koglu. Toda v drugem raztežaju sta opazila preveč ledu in požleda zato sta se odločila da poskusita raje najti prehod levo ob steni Kogla. Ker pa je bilo tudi tam preveč ledu sta se končno pričela vzpenjati v podaljšku Malega Hudega grabna, levo od »Srakarjeve smeri«. Skala je bila trdna smer izredno pestra in slikovita, težave pa niso nikjer presegle III težavnostno stopnjo. Ker kljub vsem poizvedbam doslej še nihče ni vedel povedati, da je tod kdo že plezal sklepamo, da je bil vzpon prvenstven smer pa bi zaslužila ime »Zelena zajeda«. Plezala sta okoli 3 ure višina stene je verjetno okoli 200 m. Smer bo kot nalašč za prve spomladanske vzpone ali za začetnike.
Da je tudi v steni Kogla (po kaminih in počeh) že precej požleda in celo ledenih sveč vesta povedati tudi brata Andrej in Marko Štremfelj (AO Kranj) saj sta v soboto za »Rumeno zajedo« potrebovala kar pet ur in pol.
Preizkus helikopterja
V ponedeljek je zastopstvo Sut Aviation iz Francije na letališču Brnik pripravilo demonstracijo najnovejše (močnejše) izvedbe znanega helikopterja Alouette III, ki ima nosilnost okoli 2200 kg sprejme pa lahko do sedem ljudi. Ker mu višine evropskih gora ne delajo nobenih preglavic, bi bil kot nalašč za našo GRS, ki si ga pa seveda še ne bo mogla tako kmalu privoščiti, saj stane najmanj 165 000 ameriških dolarjev. Kakšne so helikopterjeve manevrske sposobnosti je francoski pilot pokazal s poletom nad Triglav in pristankom pri Kredarici ter na vrhu Krvavca. Vemo pa tudi da so se s takimi helikopterji lotili tudi že skoraj nemogočih reševanj v najbolj strmih stenah Centralnih Alp.
Iz tuje prakse
Že dolgo je znano, da se morajo vsi obiskovalci gora v SSSR predno gredo na turo javita načelniku GRS v taboru in mu točno napisati kam gredo, kakšno opremo bodo vzeli s seboj kdaj se bodo vrnili … Podobna praksa je tudi v ameriških nacionalnih parkih (npr. Yosemite), letos pa so nekaj podobnega (v milejši obliki) vpeljali tudi v Chamonixu. Javljanje omogoča pravočasen pričetek reševalne akcije če se plezalci ne vrnejo v napovedanem času in prepreči nepotrebne poizvedovalne akcije ter stroške v zvezi z njimi. In kako je pri nas? Vemo, da je vsako leto nekaj večjih reševalnih akcij, ki so povsem nepotrebne in zgodi se celo da pogrešane iščejo povsem na drugem koncu kot dejansko so. Imamo pa vpisne knjige za planince in ponekod tudi posebne »knjige vzponov« za alpiniste toda žal se ne vpisujejo vsi! Morda bi zato veljalo vpeljati pravilo da tisti ki se pred turo ni vpisal povzročil pa je reševalno akcijo, plača vsaj del stroškov reševanja. Morda pa bi le bilo bolje?
Zapisnik KA
Komisija za alpinizem PZS je na svoji zadnji seji (23. t. m.) dokončno ugotovila da je izkoristila (in celo presegla) vsa za letos odobrena sredstva, zato bo morala nekaj akcij, ki so bile še v načrtu, odpovedati. Zbor načelnikov (4. decembra v Ljubljani) in zbor alpinistov (15. decembra v Tamarju) pa bodo kljub temu organizirali.
Vodstva alpinističnih odsekov morajo do 17. novembra komisiji poslati odgovore na poseben vprašalnik (število članov, vzponov, seznam prvenstvenih …), da bo mogoče pripraviti poročilo o letošnji dejavnosti slovenskih alpinistov in AO še posebej pa bo potrebno priložiti seznam vseh tistih ki jih AO predlagajo za nagrade ali pohvale. Sem spadajo posamezniki in naveze, ki so letos opravile najkvalitetnejše vzpone ter posamezniki mladi perspektivni plezalci, ki so že na začetku svojega razvoja pokazali določene kvalitete.
Kamniška A
Danes popoldan ob 16. uri bodo v Kamniku (v prostorih planinskega društva) pričeli alpinistično šolo z uvodnim predavanjem. Šolo bosta vodila Lojze Jerman in Jane Volkar.
Knjiga o Eigerju
Centralna planinska knjižnica je dobila novo zanimivo knjigo, ki jo je pripravil Toni Hiebeler, nekdanji glavni urednik Alpinismusa. Knjigo »Eiger«, ki jo je izdala založba Albert Müller, v naših knjigarnah pa stane 180 din, je doslej daleč najbolj popoln pregled alpinističnih dosežkov v severna steni Eigerja (nekako do sredine leta 1970).
V pregledu vzponov po klasični smeri sta omenjeni tudi obe prvi slovenski ponovitvi. Vzpon Kukovca in Resnika pod zaporedno številko 69 (s pripombo; prva Jugoslovanska ponovitev), vzpon Mariborčanov – čeprav opravljen le malo kasneje – pa je že na 84 mestu. Za nas je zanimivo tud to, da je med podatki o »Japonski diretissimi« registrirana prvi zimska (20. – 25. januarja 1970 – pet Švicarjev) in prva letna ponovitev (28. – 30. julija 1970). Prvo letno ponovitev je opravljal Hans Müller (s tovarišem), ki je sodeloval tudi pri prvi zimski ponovitvi. Ob tej priložnosti sta iz stene »pobrala« tudi večino preostale opreme, kar sta občutila tudi ob naša ponavljalca.
AO Jesenice vabi
Alpinistični odsek PD Jesenic vabi v nedeljo ob 10. uri na odkritje spominskega obeležja Marjanu Zorču, ki se je ponesrečil 1. julija letos med sestopom prek Kriške stene. Odkritje bo pri studencu pod Razorjem od koder je iz Kranjske gore okoli uro in pol (postojanka v Krnici je namreč že zaprta).
Tečaj hrvaške GRS
Pred dnevi se je na Velebitu (Zavižan) končal tečaj gorske reševalne službe PZ Hrvatske, ki ga je vodil Hrvoje Lukatela. Tečaja se je udeležilo 25 reševalcev iz vse Hrvatske, trajal pa je 8 dni.
Kianjang Kiš
Poljska alpinistična literatura je zopet bogatejša za novo nadvse zanimivo knjigo, ki obravnava njihov uspešni prvi vzpon na 7852 m visoki Kianjang Kiš sosed Nanga Parbata in K 2. Vzpon je že leta 1971 opravila II. Poljska odprava v Karakorum, dosežena višina pa je obenem tudi poljski višinski rekord.
