Priprave na Everest 79
Priprave na jugoslovansko alpinistično odpravo, katere cilj je Mt. Everest spomladi 1979, napredujejo. Pripravljeni so že vsi načrti dela, terminski plani, predračuni in drugo, kar spada k takim pripravam. Po številnih razgovorih, ki so bili posebno intenzivni v zadnjih dneh, so bili izdelani tudi že kriteriji za drugo »himalajsko selekcijo«, o katerih bo v ponedeljek, 10. t. m. razpravljala jugoslovanska koordinacijska komisija za odprave (v Ljubljani), teden dni kasneje pa še predsedstvo PZJ. Svoje bodo povedali tudi člani kluba ekspedicionistov, ki se bodo prihodnji teden sestali v Ljubljani. Seveda pa je marsikaj tudi še nedorečenega. Predvsem je še nerešeno (način finansiranja s strani planinske organizacije je znan) vprašanje sredstev. Tudi kompetence še niso povsem jasne. Imamo zvezno komisijo za odprave, ki je organizacijo poverila KOTG, ni še določeno, kdo bo vodja, kdo bo potrjeval programe in podobno.
Naposled le kategorizacija
Vprašanje kategorizacije alpinistov, oziroma vrednotenje njihovih športnih dosežkov še vedno ni v celoti rešeno, čeprav, je bil predlog izdelan že pred časom in kasneje še korigiran. Toda ni bil predložen organom PZJ v potrditev in zato tudi ni mogel biti sprejet v enotno jugoslovansko športno kategorizacijo. To pa pomeni seveda veliko oviro, predvsem pri finansiranju vrhunskih dosežkov.
Kaže pa, da bo vprašanje kategorizacije kmalu urejeno. Na razširjenem sestanku, ki ga je zadnji torek sklical Bojan Pollak, načelnik podkomisije za kategorizacijo, je bil namreč izdelan dokončen predlog, ki bo 18. t. m. predložen v potrditev predsedstvu PZJ. Da pa bi bili tudi AO in prek njih naši alpinisti kar najbolj seznanjeni s prečiščenim predlogom, bo pisarna PZS v začetku prihodnjega tedna le-tega razposlala tudi vsem jugoslovanskim AO, o podrobnostih pa bomo poročali tudi v naši rubriki.
Kmalu konec sezone
V zadnjih dneh smo izvedeli za sorazmerno majhno število vzponov in mnogi plezalci so potožili, da so naleteli že na povsem zimske razmere. Že v nedeljo 25. septembra sta Franc in Janko Arh (AS Bohinj) naletela v zgornji tretjini Centralne smeri v Velikem Draškem vrhu na veliko snega. Smer, ki je redko ponavljana, sta zato plezala 13 ur. Peter Markič in Nejc Zaplotnik, ki sta bila dan pred tem pri bivaku II (na Rušju) pa sta sneg gazila celo do kolen in to na južni strani.
25. septembra so brata Štremfelj ter sestri Marija in Barbara Perčič preplezali prvenstveno smer v vzhodni steni Kočne (150 m, IV/III, plezali uro in pol). Omenimo naj še, da sta sestri Marija in Jožica Perčič 16. septembra preplezali Grintavčev steber (IV-V). 29. septembra pa sta Andrej Štremfelj in Marija Perčič ponovila Smer čez plošče v južni steni Skute (vstopila sta po razu in plezala 4 ure). Stane Belak in Marjan Manfreda pa sta zadnjo soboto preplezala (7 ur) Kamniško smer v Koglu.
Planinske postojanke zapirajo
Iz pisarne PD Jesenice so nam sporočili, da bodo postojanke pri izviru Soče zaprli 12. t. m., Tičarjev dom konec meseca, zavetišče pod Špičko pa je že zaprto. Zaprte je tudi že Erjavčeva koča – to si velja še posebej zapomniti, ker to doslej ni bilo v navadi – in odprli jo bodo le konec novembra (dan republike) ter med novoletnimi prazniki, če bo dovolj rezervacij. Prešernova koča na Stolu bo oskrbovana le še do vključno 9. t m., Kovinarska koča na Zasipski planini pa do 16. t. m. Tudi dom v Tamarju bo odprt le še ob sobotah, nedeljah in praznikih (če bo pot prehodna).
ENSA vabi tudi pozimi
Planinska zveza Slovenije je prek francoske ambasade in zavoda SRS za mednarodno znanstveno, tehnično in prosvetno kulturno sodelovanje dobila sedaj še vabilo, da se njeni člani udeleže vzgojnih akcij v času letošnjega novembra do aprila prihodnje leto. Pogoji za kandidiranje bodo znani v kratkem.
Knjiga o letalskem reševanju
Toni Hiebeler, znani nemški alpinist in nekdanji urednik revije Alpinismus, ki je pripravil tudi že številne alpinistične edicije, pripravlja sedaj še knjigo o letalskem reševanju. Z vprašanji o zgodovini takega reševanja ter sistemu, načinu plačevanja stroškov in podobnem se je obrnil tudi na komisijo za GRS pri PZS.
Messnerjeva šola
Reinhold Messner redno organizira planinska popotovanja v gore Azije, Afrike in Amerike, ustanovil pa je tudi lastno alpinistično šolo. Pri vzgoji začetnikov, pa tudi izkušenejših, sodeluje tudi njegov starejši brat Heinrich, občasno pa še: Norbert Schwarz, Engelbert Wairatter, Jochan Gruber, Ditmar Oswald ter drugi.
3000 alpinistov nad 7000 m
Po podatkih sovjetske alpinistične federacije se je na vse štiri sedemtisočake, kolikor jih je na ozemlju SSSR, doslej povzpelo že prek 3000 alpinistov. Na seznamu »snežnih barsov«, torej tistih, ki so bili že na vseh štirih, pa je le 90 imen in med njimi je pet alpinistk. Za največji dosežek v tem »razredu« ima jo vzpon prek JZ stene vrha Komunizma, letos pa se je prvič posrečilo tudi prečenje dveh sedemtisočakov: Pik Komunizma – Pik Korženevske.
Dnevi bosansko-hercegovskega alpinizma
KA Bosne in Hercegovine je konec septembra pripravila v Sarajevu razstavo o razvoju in dosežkih njihovega alpinizma. Kvaliteten razvoj se je pričel v obdobju 1930-40 (Drago Šefer, Josip Sigmund … ), precejšen napredek pa je tudi v zadnjih letih, ko so prvič dosegli višino 7000 m in opravili številne težke vzpone v domačih gorah (Prenj, Čvrsnica, Velež) pa tudi v tujih. Razstavo nameravajo sedaj prenesti še v nekatera mesta. Na razstavi so prikazali tudi plezalno opremo, vsak drugi večer pa so imeli po dve predavanji.